Začne se s škripanjem zrukanega parketa po sobi in ostalem stanovanju. Najin novi sostanovalec iz Nigerije je namreč pretirano redoljuben, tako da mi gre kar se tega tiče rahlo na jetra. Vsako jutro prične s postiljanjem postelje in likanjem obleke za na delo. Saj je car, da mu to uspeva, vendar naj to počne npr. v kuhinji, da me ne bo motil med zadnjo uro spanja, ki to ni več. Vmes enkrat zaslišim »Bye« neprespane Anne, ki se tako kot jaz zbuja tik pred zdajci. Nadalje se presenetljivo dobro sliši Bankijevo umivanje zob v kopalnico, en debel zid stran od sobe. Skoraj kot da bi poslušal kakšno kosilnico za živo mejo. Neverjetno. Preden dokončno odpeketa mora še vse pospraviti nazaj v svoj kovček pri čemer nonstop škripa parket in se izdatno naparfumirati. Grem stavit, da mora vsak teden nabaviti nov deodorant. Ja, to je Nigerijec iz ultra konzervativne baptistične družine, katere člani so visoko v skorumpirani vladi.
Nekako ob 9.30 skočim v kuhinjo, muesli zalijem z mlekom in hitro pod tuš. Vržem gor prve cunje, ki mi pridejo pod roko, zmečem vase zmehčane muesli, gor vržem slušalke (ja, to je postala moja navada tukaj, čas na podzemni z muziko na ušesih pač mineva hitreje) in z zamudo odhitim na podzemno.

Beri naprej »