Arhiv za kategorijo 'miks'

Marketingški (pol)nateg letalskih družb

19.12.2006 ob 10:46

Na eni poti nazaj domov naju je s punco na letališču v Parizu nagovorila agentka letalske družbe Air France. Ponudila nama je kartico s katero sedaj nabirava milje pri letalskih družbah, ki so članice združenja Sky Team (Air France, KLM, AlItalia, CSA, Aeroflot,…). Gre za nek program zvestobe. Zakaj pa ne, sva si mislila – pa še celih 3000 milj so dali za začetek.Sedaj se jih že nekaj nabralo, tako da bi lahko dobila kakšno »zastonj« letalsko karto.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Lapuhovci znova skupaj

25.10.2006 ob 19:16

Živjo!

V petek se je zgodila peta obletnica mature razreda C letnik 1982 iz kranjske gimnazije oz. t.i. Lapuhovcev. Nini najlepša hvala za organizacijo srečanja. Razrednik Lapuh je na žalost manjkal, da nas bo pa na cesti še vedno prepoznal je spodaj nekaj utrinkov.

  • Share/Bookmark

Kretenizem dneva in radosti naše mladosti

19.10.2006 ob 21:36

Skorajda že 17 let po po padcu Berlinskega zidu se gradijo nove fizične prepreke med narodi. Izraelskemu in zgledu ZDA bo očitno sledila še Savdska Arabija. SiOL: Savdska Arabija z elektronskim zidom proti Iraku.

Morda bi nekdo moral dinastiji Savd pojasniti Dellovo teoriji o preprečevanju kaosa in nevarnost, da reka dolarjev v državo nekoč usahne. Morda jim bo čez 15 let v interesu imeti čim več stikov s sosedi. Za to je potrebno zgladiti čimveč preprek, ne pa graditi nove.

Mami, ježka prosim

Slovenija se je leta 1991 znebila mnogih preprek in ovir. Ostajajo pa tudi lepi spomini. Nekaj jih je spodaj. Zlatorogov kornet je špica.

Ježek

Kornet

sir

  • Share/Bookmark

Pohvala ruskemu veleposlaništvu

18.10.2006 ob 18:53

Živ!

Danes sem šel končno po vizum na Veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljano na Tomšičevi. Preden sploh lahko dobiš vizum potrebuješ povabilno pismo neke organizacije, ki je registrirana v Rusiji. Že samo to je zoprno in ne poznam nobene druge države, ki bi to zahtevala. OK, zadnjič pridem domov, odprem pošto in takoj opazim očitno napako na povabilnem pismu. Vizi, ki naj bi jo dobil, naj bi se veljavnost pričela 4 dni po mojem prihodu v Sankt Peterburg. Glede na to, da so znani kot birokrati, sem danes pričakoval probleme.

Veleposlaništvo Ruske federacije na Tomšičevi 9 v Ljubljani.

Grem na veleposlaništvo, ki je poleg Veleposlaništva ZDA. Okoli veleposlaništva ZDA je bilo ogromno policajev, vse poštirkano, … pač vse za varnost. Pridem do sosedov, Rusov, pa malce drugače. Na vhodu je stal prijazen starejši možakar in s svojo rusko slovenščino vprašal, če sem prišel po vizum, me odpeljal v njihove uradne prostore in lepo razložil vse varnostne postopke itd. Takšne prijaznosti na veleposlaništvih oz. konzulatih še nisem doživel. Uradnik, ki je skrbel za vizume, prav tako nič ni tečnaril zaradi datumov na povabilnem pismu, prijazen in olikan. Vizo sem dobil ekspresno.

V glavnem niso dali tistega občutka, kot da bi bil jaz zaradi njih tam in ne obratno. Nasprotno od uradnikov na predstavništvih v kakšni Boliviji npr., ki ponavadi za vsako malenkost pričakujejo kakšen “peso”, še raje pa dolarje.

No, če pa drugače pogledamo, bolje za njih da so v prijazni in vsaj malo ustrežljivi – za tistih 91 EUR, kolikor stane vizum, če ga hočeš v enem dnevu, morajo biti. Daleč najdražji vizum doslej.

Tudi na spletu so bolj slabo predstavljeni –> Veleposlaništvo Ruske federacije. Bo kdo rekel, jah, pač Rusi. No pa si poglejmo še predstavitev slovenskega veleposlaništva v Rusiji –>Veleposlaništvo Republike Slovenije.

Spletna žalost. Kakorkoli, punce in fantje na ruskem veleposlaništvu so bili super.

Ajde

  • Share/Bookmark

Prvi dan doma

16.10.2006 ob 23:44

Živjo!

Končno ena objava s čžš-ji. Let domov je bil udoben, uspešno prespan, tako da si Air France zasluži naziv malce boljše letalske družbe. S sprejemno ekipo, z Irenino sestro, sinkotom in sinkotovim fotrom oz. šoferjem, smo si malce ogledali še središče Dunaja – Hofburg in okolico. Na kratko, scena v nedeljo popoldne je bila veliko živahnejša kot v Ljubljani ob istem času.

Lepo je bilo znova videti domače in znova nadvse čuden prvi dan po malce daljšem potepanju. Zakaj? Zaradi kulturnih razlik. Npr.:

  • mnogo kislo zamorjenih, zaskrbljenih frisov na ulici v LJ v nasprotju z živahnim utripom na ulicah okrožja Colaba in Churchgate v Mumbai-ju,
  • vsem se nekam mudi,
  • vse je zelo urejeno v primerjaviz Indijo,
  • kar malce je čudno, ko vsi okoli tebe govorijo po slovensko,
  • prodajalka v trgovini se ne nasmehne, ko pa vidiš ceno na blagajni, te prime, da bi se malce pogajal za ugodnejšo,… ugrizneš se v jezik,plačas in rečeš “Than…”, ups, hvala in “Bye”. Ja, tukaj znajo po slovensko.
Pa še kaj bi se našlo. Pravi užitek je bilo teči po domačih gozdnih stezicah in pljuča obremeniti na polno, iti na pico, zvečer pa zaužiti kozarec laškega piva … vse tisto kar pogrešaš, ko si od doma.

“Kako je bilo,” je standardno vprašanje in pri 80% ljudi pozitiven odgovor, npr. zelo lepo je bilo, sproža nejeverne poglede, odgovor kot je npr. povsod je polno dreka in smeti pa izraze strinjanja. Ja, lažje je sprejeti sliko, ki ustreza določeni predstavi, kot tisto, ki ne. Žal, večina si o teh deželah t.i. tretjega sveta misli slabo – ljudje so slabi, oropajo te, umazani so, nevarno je tam,… V splošnem je odgovor nekako ponekod je zelo lepo, nekje pa tudi zelo grdo, ljudje pa so v osnovi povsod dobra in nič hudega hoteča bitja, ki ti v tem tretjem svetu v stiski hitreje priskočijo na pomoč kot pri nas doma. Znanca, ki je živel v Londonu, so na poti domov iz službe (cca 2km) trikrat oropali, tako da se je po tem posluževal taksija. Naju z Ireno se nikjer niso oropali, niti v zloglasnem Mexico City-u, ne. Strah je samo votlina z velikimi očmi, tako da kar pogumno na pot.

Danes sem dobil na mail fotografije, ki ti dajo misliti in so me malo spomnile na določene prizore iz Indije. Spodaj pod tekstom so, če jih slučajno še nisi videl/a:

lakota Beri naprej »

  • Share/Bookmark