Tomotov plac

V soboto sem se s kolesom malo vozil po hribih okoli doline Hrastnice pri Škofji Loki in po pobočjih loškega očaka, Lubnika. Tokrat s fotoaparatom v žepu. Na vsaki furi me namreč jezi, ko vidim kako naši gozdovi pospešeno propadajo, kako so gozdarji vedno bolj brezobzirni do narave, medtem, ko se sam s svojo strastjo še vedno dnevno uvrščam med prekrškarje, tako kot alkoholizirani vozniki npr.

Nekako 12 let nazaj so se pričeli prvi zapleti pri organizaciji gorskokolesarskih dirk, katere je onemogočala Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Od takrat naprej je gorskokolesarska srenja obsojena na ilegalo oz. odvisna od naklonjenosti lokalnih oblasti.

Beri naprej »

Klik na fotografijo za večjo panoramsko fotografijo.

Revija GEO se je podražila za 33 centov in sedaj stane 3,99€. Treba je priznati, da je bila prej s 799 slovenskimi tolarji oz. 3,33€, glede na svojo kvaliteto, zelo poceni. Kljub temu se mi poraja vprašanje: ali se bodo cene revij s tujimi lastniki zvišale, tako da bo cena revije GEO ista kot je v ostalih članicah evropske monetarne unije (EMU)?

GEO v slovenščini izdaja založniška hiša Burda, založništvo in trženje, d.o.o., ki je del nemškega koncerna Hubert Burda Media – Burda Eastern Europe, imajo navedejo na spletni strani. Po vsej verjetnosti, poleg trga, oni narekujejo ceno njihove izdaje v Sloveniji.

Ne vem koliko stane revija v ostalih članicah EMU (priznam, trenutno se mi ne da iskat), upajmo, da bo cena ostala na ravni vzhodne Evrope, kamor po mnenju nemške Burde tudi spadamo.

GEO po stari ceni

Za tiste, ki bi GEO radi po stari ceni. Na njihovi spletni strani na dan 11.1.2006 12 številk ponujajo za 6.712,00 SIT / 28,01 EUR, tako da prihranite 30 %. V zadnji tiskani številki revije GEO so seveda precej dražji. Za isto število revij boste tako odšteli 33,52€ oz. 8.030 SIT s 30 odstotnim prihrankom.

Če so pošteni, bodo v primeru naročila prek spleta upoštevali ceno, ki jo imajo objavljeno na spletu.

Kar mi je pa dalo misliti o tej zadevi pa so različne cene revije Time.

Z izjemo Grčije, kjer je decembrska številka stala 4,30€, in Slovenije, kjer je stala neverjetnih 2,50€, je stal Time povsod v EMU 4,50€.

Torej, koliko časa še, da se bo Time podražil za 2€?

S punco sva danes opravila en hiter skok na kranjskega Jošta. Danes je bil v našem koncu najmanj v oblakih, sicer sva nameravala obiskati polhograjski Tošč. Znova se je potrdilo eno dejstvo – med tednom ljudje pozdravljajo.


Če greš za konec tedna na kakšen bolj obiskan hrib, majhen delež srečanih ljudi odzdravi. Med tednom jih odzdravi oz. pozdravi 99 odstotkov. Zakaj ta razlika? Med tednom v hribe hodijo pravi planinci, takšni, ki v naravi resnično uživajo. Za konec tedna pa je veliko takšnih, ki mislijo, da morajo iti v hribe, da bodo shujšali, ker je v Poletu pisalo, da je to zdravo, ker je žena moža izpred televizije spodila,… pa še bi lahko naštevali.


Razliko posebej dobro občutimo gorski kolesarji. Vzemimo za primer Bornovo pot iz Ljubelja skozi predore do Planine Preval. Pot je za konec tedna precej obljudena. Zmerno tudi med tednom. Če se po tej poti med tednom spusti gorski kolesar, bo deležen občudovanja, če ne celo navijanja – v glavnem, gorski kolesarji se zelo dobro razumemo s pravimi planinci.

Za konec tedna pa se na gorskega kolesarja zlije ogromno žolča, napetih, relativno zasedenih ljudi s prekomerno telesno težo. “Kaj se vozite tukaj? To je planinska pot. Cesto imate spodaj,” je ena izmed vljudnejših pripomb planinca “pod prisilo”.


Danes je bilo super. Čist zrak, kar lepo vreme, ogromno nasmejanih obrazov, dober čaj in dober občutek po prihodu domov.

Včeraj po službi smo se moja punca, oče in moja malenkost (skupaj smo šli v službo in nazaj) odpravili v kranjski OBI po štiri poceni avtomobilske gume. Kot reklama so nas pričakale že pri vhodu v nakupovalni center, super, “samo” plačati je bilo še treba. Takrat se je začel dolgotrajen nakup gum.



Najprej je bilo treba dobiti enega prodajalca iz primernega oddelka. Ko smo ga končno dobili, si je fant vzel precej časa za telefoniranje. Končno je napisal kolek s katerim smo plačali željene gume. Prijazno je opozoril, da moramo na informacije po en dodaten dokument, da bova gume dobila pri skladiščniku. Birokracija.

Na blagajni plačamo in hitro po tisti dokument na informacije, kjer je buljil Sintalov varnostnik. To je bil poleg koleka in računa že tretji dokument pri nakupu gum.

Zapeljemo se do zadnje strani centra, kjer sta na skladiščnika (?) že čakala dva možakarja. Po ene treh minutah se je primajal zdolgočasen skladiščnik in najprej ugodil ponižnim željam dveh možakarjev. Vlekel se je kot megla. Po 10 minutah je na vrsto prišla tudi naša odprava. Hitro en podpis, nato pa je zaprl vrata skladišča in se vsedel v pisarno, ne vem kaj je čakal.

Po 15 minutah pride z gumami, z napačnimi. Brez opravičila in drugih odlik pametnega trgovca je odromal nazaj v skladišče. Po še dodatnih 10 minutah se je vrnil s sodelavcem, ki je na začetku dolgotrajnega nakupa telefoniral in izdal kolek. Predala sta tiste gume in znova brez opravičila, zahvale za nakup itd. odšla nazaj v skladišče. Katastrofa. Vsaj 50 minut za nakup gum je enostavno preveč.

Predlog

Poleg njihovega odnosa do kupcev me je zmotila tudi huda birokracija, in to v informacijski dobi, v kateri se menda že nahaja tudi Slovenija. Ali je tak problem dati skladiščniku dlančnik ali telefon, na katerega bi takoj po plačilu sprejel sporočilo o prihodu kupca v skladišče z nekim enoznačnim podatkom, npr. številko računa? Pri kupcu bi nato preveril samo številko računa in predal gume. Vse bi veliko hitreje steklo. Potrebna informacijska oprema obstaja, samo kupiti in implementirati jo je treba.

Sicer pa, ali lahko od družbe, ki slovenske kupce na slovenskem spletnem iskalniku nagovarja v nemščini, pričakujemo kaj boljšega? Klik!

Tolar je bil na Češkem in najbrž tudi v drugih državah, kjer so menjavali to valuto, preteklost že 29.12.2006. Vsaka jim čast, da so sploh menjali našo valuto. Posnetek iz mednarodnega letališča v Pragi.