Uničujoči turizem
22.09.2003 ob 12:12Več fotografij še pride! Piše: Tomo Živeli!
Po zadnjem javljanju iz Padangbai-a, sva se naslednji dan odpravila v “slovito” Kuto – turistično obmorsko letovišče ‘da se reče’.
potovanja, gorsko kolesarjenje – MTB, šmorn, www
Več fotografij še pride! Piše: Tomo Živeli!
Po zadnjem javljanju iz Padangbai-a, sva se naslednji dan odpravila v “slovito” Kuto – turistično obmorsko letovišče ‘da se reče’.
Piše: Tomo Pozdravljeni!
Zadnje čase sva se kar precej potikala naokrog, ker so nama dnevi v Indoneziji šteti. Najina prva postojanka po Ubudu je bila Lovina, ki slovi po svoji lepi plaži. Tako sva se želela takoj prepričati če to drži in bila vsa razočarana nad umazano vodo, neurejeno obalo,… na plaži pa razen kur nisva srečala nikogar. No, morava priznati, da sva šele zadnji dan ugotovila, da sva bila na najbolj umazanem in neurejenem delu 14 kilometrske plaže.
Piše: Tomo Živjo!
Tokrat se oglašava iz kulturne prestolnice Balija oz. je to nekdaj bila – Ubud. O tem mestu sva pred prihodom slišala precej pozitivnih komentarjev, vendar je navdušenje ob prihodu v mesto rahlo splahnelo. namesto pričakovanega tipičnega Balijskega mesteca, v katerem naj bi se trlo raznoraznih umetnikov, sva prišla v mesto, ki me rahlo spominja na BTC – trgovina pri trgovini… na vsakih 500m pa res lahko vidiš kakšnega “wood carver-ja”.
Piše: Irena Lep pozdrav v Slovenijo!
Preživela sva srečanje s komodskim zmajem in sedaj sva spet tu v Padangbaiju. Torej, v soboto sva se odpravila iz zadnjega Gilija, kar nama je bilo kar malo žal, saj je imel ta zadnji Gili najlepšo plažo. Na Lomboku se je počasi nabirala naša ekipa za skupno potovanje po otokih in srečanje s komodotom. Z bemotom smo se peljali na drugo stran Lomboka, kjer smo se vkrcali na predpotopno ladjo, za katero smo sele na koncu izvedeli, da je bila njena zanesljivost le 30 odstotna. Ampak na srečo smo preživeli.
Piše: Tomo Alo!
No, ponovno se oglašava. Tokrat iz zadnjega Gilija, ki sva ga nameravala obiskati – Gili Air.
Piše: Tomo Pozdrav z Balija!
Kar nekaj časa je minilo odkar sva se zadnjič javila. Razlog tiči v tem, da sva imela polne roke dela:) Od tistega ponedeljka, ko sva le zapustila Javo imava res težko življenje.
Piše: Tomo Allo!
Včeraj mi je Pišek poslal mail, kjer je napisal, da naj napišem še kaj čudnega kar sva videla do sedaj. Da ne bi bil razočaran sem mu odgovoril, da sva videla tipa, ki je na avtobusni postaji v Kaliurangu vsem na očem, na trgu opravljal veliko potrebo – zelo neokusno. Malce se zamisliš tudi, ko vidiš tukajšnje klošarje – ti ljudje imajo skorajda nično imetje, vse kar imajo je ena flika okoli pasu. Toliko da zakrijejo najintimnejši del …