Tomotov plac

Več fotografij še pride!

Piše: Irena Živjo!

Midva sva zopet v ganski prestolnici in sva že skoraj povsem pripravljena na odhod domov. Zadnje dni sva preživela bolj lenobno, in sicer sva se zadrževala bolj ob morju. Nisva se sicer kaj dosti kopala oz. se sploh nisva, ker je bila plaža bolj ali manj svinjska in naju ni niti malo mikalo, da bi se kopala med smetmi. Ganci že tako niso ekološko osveščeni in mečejo smeti vsepovsod oz. se nič ne ozirajo na to kam pade.

Ko nekaj uporabijo pač vržejo na tla. Tako je tudi s plažo, kjer odlagajo smeti, na njej pa opravljajo tudi vse druge svoje potrebe. Ampak njih to niti malo ne moti, saj se brez zadržkov namakajo v umazani vodi.

Beri naprej »

Piše: Irena Živjo!

Pravkar sediva v internet cafeju pod kopico ventilatorjev in se ne moreva dovolj ohladiti. Sva namreč na severu Gane, kjer so se temperature krepko dvignile. Le te naj bi se dvignile tudi do 45 stopinj čez dan. In to v senci. Potem si lahko predstavljate kako zelo vroče nama je. In ko se želiš malo ohladiti pod tušem ugotoviš, da iz pipe teče vroča voda. Še veter, ki na vsake toliko malo popiha, je vroč.

Beri naprej »

Piše:Tomo

Živjo!

Od zadnjič, ko sva se javila, sva se precej vozila v tro-trojih (kombiji, ki me spominjajo na zastavin kombi fičo) in obiskala dva parka.

Prisiljen postanek v Wenchiju

Beri naprej »

Piše: Irena Živjo!

Včeraj sva po celodnevni vožnji iz obale prispela v Kumasi – drugo največje mesto Gane. Vožnja do sem niti ni bila tako zelo naporna, saj smo se vozili po zelo dobrih cestah, prav tako pa se nama tudi vozniki zdijo v redu.

Voznik našega mini avtobusa s klimo je imel celo dober okus za glasbo, tako da je bila vožnja prijetna tako za ušesa kot tudi seveda za oko. Ves čas nas je spremljala valovita in bujna pokrajina, vse je bilo zeleno, ob cesti pa se sprehajajo domačini in pa seveda koze. Slednjih je namreč tu ogromno in vse se prosto sprehajajo, kjer jih je volja.

Beri naprej »

Piše: Tomo Živ!

Tako, od trenutka, ko sva odprla brkljalnik, do sedaj je minilo cca 20 minut. Internetna povezava je tukaj v Gani strahovito počasna. Tako kot življenje nasploh, bi se lahko reklo. No, pa konec jamranja.

Naslednji dan od zadnjega javljanja sva se premaknila k obali. Tja sta naju zapeljala Sara in Andy, ter njuna fanta. 3 dni in štiri noči sva bila pri Barbari – še eni Slovenki v Gani, ki se je odločila, da bo penzion preživela raje v toplih krajih. Pri njej sva precej počivala, se sprehajala naokoli, dobro jedla, pila in veliko klepetala. Ležernost na polno torej.

Beri naprej »

Živjo!

Midva sva včeraj zvečer živa in zdrava prispela v Accro. Na carini čudnim vizam navkljub problemov nisva imela.

Na letališču naju je pričakala Sara (Slovenka, ki se je poročila z Gancem in sedaj že tri mesece živi v Accri) z družino. Takoj so naju odpeljali v lokal na pivo, tako da je bil tokrat zelo topel sprejem.

Beri naprej »