Popoldanski skok v Rakov Škocjan

26.08.2008 ob 07:40

Z Ireno sva na potovanjih v trenutkih rahlega domotožja velikokrat ugotavljala, da so izredne naravne lepote tudi v našem koncu sveta. Po vnovičnem odkrivanju Balkana sva v soboto popoldne skočila v Rakov Škocjan.

veliki naravni most, rakov škocjan

Najprej sva šla do Velikega naravnega mostu, ki je sicer ostanek jamskega stropa, ko je bila reka Rak še pod zemljo. Reka Rak je z raztapljanjem apnenca povzročila porušitev jamskega stropa in nastanek doline. Dobro si je most ogledati z obeh strani, saj sta si različni – z vrha pa je lep pogled na reko Rak.

reka rak, rakov škocjan

Naprej sva se zapeljala do Zelških jam in Malega naravnega mostu, ki je prav tako ostanek nekdanjega jamskega stropa. Tam se je pravi užitek sprehajati po jamah, dodaten čar pa so dali igralci, ki so nastopali za neko reklamo in so bili napravljeni v »praljudi«. Skale so precej spolzke, tako da priporočam malce boljšo obutev, npr. hribovske čevlje.

praslovani, rakov škocjan, praljudje

Oba sva bila v Rakovem Škocjanu nazadnje v osnovni šoli, obema so šle takrat po glavi druge stvari in oba sva bila presenečena nad lepoto tamkajšnje kraške pokrajine, še posebej nad obema mostovoma. Vse to le 45 minut vožnje iz Škofje Loke in brezplačno – v nasprotju s Črnogorci, ki bi to dobro zaračunali.

rakov škocjan

Slabo označeno, slabo izkoriščeno

V Črni gori so znamenistosti več ali manj konsistentno dobro označene, za dostop/vstop računajo vsaj 2€, v kar je v bistvu vračunana tudi vstopnica in parkirnina ter informacijske table so večjezične. Vse to v Rakovem Škocjanu ne velja.

rakov škocjan

Rakov Škocjan je sicer z avtoceste Ljubljana – Koper dobro označen, vendar že na prvem križišču, ko turist zapelje z avtoceste, ni označeno v katero smer se je potrebno odpeljati. Domačini brez zemljevida že vemo približno kam iti, tujci pa vprašanje. Če je že na avtocesti dobro označeno, bi se spodobilo, da bi bilo tako tudi vse do Rakovega Škocjana.

rakov škocjan

Informacijske table so le v slovenščini, kar z na biti nerodno za tujce. Pozitivna stvar je le, da je tovrstna znamenitost brezplačna, urejenega parkirišča pa tako ali tako ne potrebujejo – ni toliko turistov, kot bi jih lahko bilo. Mislim, da bi se z 2€ na obiskovalca dalo marsikaj urediti, znesek pa ni pretirano visok.

rakov škocjan

Preden sva skočila nazaj domov sva se ustavila še v Hotelu Rakov Škocjan, kjer prav prijeten ambient z mirno okolico – en sam gozd. Ja, ogromno je še za videti v bližnji okolici. V Loki živim že krepko prek dveh desetletij, od tega se z gorskim kolesom naokoli podim 15 let in še vedno vsako leto v domačih hribih odkrijem kakšno novo epsko singlco.

rakov škocjan

To je le košček tistega, kar nudi krajinski park Rakov Škocjan. Naslednjič se bova tja odpravila na tri uren sprehod po tematski poti in si med drugim ogledala tudi cerkev Sv. Kancijana.

Preberi še:

Šli v in ušli iz Pekla

Večerni sprehod na Ratitovec

Indonezija ali raj je vzhodno

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev na “Popoldanski skok v Rakov Škocjan”

  1. Luka pravi:

    Lepo :>

  2. vranika pravi:

    <<<

  3. vranika pravi:

    Tisti zgoraj je naravni most, ta mali pa je zgrajen z rokicami :)

  4. Petra pravi:

    Rakov Škocjan je res lep, gremo večkrat s kolegi tja. Zadnjič v dežju je imel tudi poseben čar, predvsem ogromno vode :)

    Res je, da so naše tovrstne znamenitosti (razen najbolj ‘razvpitih’) slabo označene in brez posebne turistične infrastrukture. Vendar, si predstavljaš, kako bi bilo, če bi vse uredili tako, kot praviš oz. s tem, kar pogrešaš? Verjetno bi se sprehajal (če bi se sploh lahko) med kolonami ‘škljocarjev’, parkirišča bi bila polna pločevine (in smeti v prvem jarku), skozi park pa bi se po možnosti (če bi se zgledovali po tistih, ki se ‘znajo iti turizem’) vozil kakšen turističen vlakec. Jaz osebno si tega ne želim. Smo premajhni in narava je preveč ohranjena. Varujmo jo in imejmo raje butični turizem (če se kmalu ne bo kdo od naših vrlih turističnih promotorjev spomnil strategije, kako to izpeljati, jo bom kar sama naumila in napisala na blogu, vem pa, da imajo neprestano dovolj priložnosti, da bi se vsaj od tujih zgledov lahko vse naučili, če se že sami ne spomnijo).

    Še veliko užitkov po okoliških singlcah ti želim (morda se kdaj srečava, tudi mene je veliko tod okoli :) ) in pri odkrivanju slo. lepot, ki jih res kar ne zmanjka.

  5. theedge theedge pravi:

    14 dni nazaj sem imel namen obiskat Rakov Škocjan vendar je ponoči deževalo in sem se zato raje odpravil v dolino Glinščice, tam je zelo lepo, priporočam.

    Ampak zdej vidim, da moram vseeno it v kratkem tudi v Rakov Škocjan! :)

  6. tomo pravi:

    @Petra: Osebno niti ne pogrešam vse turistične infrastrukture, mi pa deluje malo “zanemarjeno”, če so informacijske table samo v slovenščini. Morda bi bilo dobro za nas vse, če bi glas o naših lepotah turisti širili po svetu. Kar se pa potencialnega množičnega turizma tiče, pa se v svetu in tudi pri nas širi koncept trajnostnega turizma, kar ni tisto, česar se bojiš. Tudi jaz ne maram traparij, kot je turistični vlakec. Če bi bil pa tujec, bi me morda zanimalo kaj piše na tabli, morda bi mi prav prišla kakšna brošura, vodič, morda bi kupil kakšen izdelek lokalne obrti, pojedel štruklje,…. Sicer pa ja, butični turizem je po mojem za Slovenijo pravšnji.

    @theedge: Hvala za nasvet.

  7. Petra pravi:

    Se strinjam, Tomo, dvojezične table ipd. ne bi bilo odveč. Rakov Škocjan je res malo prepuščen sam sebi. Trajnostni turizem je vsekakor pravi, ampak bojim se, da naši turistični delavci tega še niso vzeli (pa naj ne reče spet kdo, da je problem v kapitalu). Res je, imam na splošno slabo mnenje o njih in jim prav dosti ne zaupam. In če je res tako, bi država morala vzgajati.

  8. Arne Kozina pravi:

    Seveda so izmenjave mnenj na blogu sorazmerno enostavna reč – malo težje pa gre na žalost z dejanji. Kar nekaj vzrokov in dilem temu botruje. Nekaj jih je moč prebrati tudi v teh nekaj (7) mnenjih. Rakov Škocjan približati širšemu krogu občudovalcem naravnih pojavov – ali ga ljubosumno čuvati zase (beri ne narediti nič!)? Vlagati v infrastrukturo (in tržiti po 2€) ali pa še naprej le neaktivno “varovati”(kar počenja odlok na papirju ) – beri ne delati nič? (slednje se v Rakovem Škocjanu počenja že od l. 1949!). V Turističnem društvu Rakek bi radi čudovito lepoto udorne doline podelili tudi z ljubitelji narave od drugod in od tega tudi kaj omeli. Pa se zatakne že pri najosnovnejši ureditvi sodobne ceste (preplastitev!) – in da, tudi zamenjava ali dopolnitev (tujejezičnih!) tabel ni več tako enostavno kot nekoč, ko so jih lahko učinkovito prispevali kar območni gozdarji. Zdaj pa se temu reče priglasitev, pa koncesija, pa vsemogoča soglasja od Ponta do Pilata. Pravega (beri dejavnega!) lastnika pa (še vedno ni!) oziroma spi spanje “kompetentnega” tam daleč za zidovi državne institucije v Ljubljani. Ker si nekdanjo dolinico Windishgraezov “še vedno” lasti – v imenu ljudstva seveda. In tako že skoraj 60 let Rakov Škocjan “ohranjamo” naslednjim rodovom… Vendar Rakov Škocjan kljub temu živi! Poleg zasilnega hotelčka v njem uspešno deluje tudi enota Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki organizirano izvaja svoje dejavnosti v dolini (šola v naravi!) in tako vsak teden omogoča 50 otrokom neposreden stik in doživetja naravnih pojavov Rakovega Škocjana. Turistično društvo je uredilo (označilo!) nekdanjo pešpot (za kar ni potrebno koncesije!) in jo poimenovalo po znanem naravoslovcu-pedagogu Pavlu Kunaverju. Uredili smo tudi prvi prospekt okolice Rakeka, pa cvetlične gredice in še kaj bo sledilo…Toda pravi odgovor kaj lahko naredimo z Rakovim Škocjanom lahko poda le tisti (kompetentni!), ki se zaenkrat te svoje dolžnosti, na žalost še ne zaveda.

  9. tomo pravi:

    @ Arne Kozina: Hvala za en res dober, na nivoju, komentar. Se pravi, da volja in ideje so. Mene pa zanima za katero inštitucijo gre?

    Sicer pa sva šla v hotel na pijačo, je res prijeten, tako da sva sklenila, da kmalu prideva za eno noč.

  10. Arne Kozina pravi:

    No tudi ko gre za konkretizacijo inštitucije, je zadeva zapletena: konkretnega nosilca dejavnosti Krajinskega parka Rakov Škocjan namreč še vedno ni! Po mojih vedenjih pa gredo kompetence takole: lastnik področja nekdanjih Windischgraezovih gozdov, kamor sodi tudi R. Škocjan, je po razlastitvi nekdanjih grofov, država (če to kaj pomeni!). Ta pa se do svoje posesti in njenega čudovitega naravnega potenciala , po mojem mnenju, ravna skrajno mačehovsko. Za vse, ki bi radi v dolini kaj naredili, pa to praktično pomeni predvsem suspenz vseh legalnih dejanj v “parku”. V njem se lahko le še globoko diha! Vse drugo je omejeno z odlokom iz davnega leta 1949. Tako Škocjan nebogljeno stagnira že odkar so ga “zavarovali”. Ker ni gospodarja (je pa prepovedano!), se dejavnosti (kot je parkiranje, kampiranje,kopanje, uporabljanje okolja nasploh) odvijajo spontano (na črno). Na dovozne poti do Raka so pred leti navalili nekaj skal in to je približno vse, kar zadeva varovanje tukajšnje narave. Zavarovana reka Rak pa je še vedno (pre)onesnažena, da bi v njej lahko zaživeli nekdaj znameniti raki, stoletne mogočne jelke, se tako kot drugod v teh gozdovih, druga za drugo sušijo (mlade pa sproti popasejo jeleni) in tako se, sicer še vedno prelepa udorna kraška dolinica, spreminja v zanemarjeno stihijo, ki nima več dosti skupnega s tisto, ki so jo pred desetletji želeli trajno obvarovati kot dragoceno naravno dediščino.

  11. Grega V. pravi:

    Se strinjam s Petro. Ko napletate naprej kaj vse bi lahko bilo, vse vodi v masovnost… Saj ne da bi se branil ljudi, ampak ravno v tem vidim čar teh predelov, da ga odkrije le kdor se potrudi. Ne pa da že na avtocesti piše v desetih jezikih…, in morda en pas speljemo kar tja? Kako nekateri vidite vse skozi tista 2 eur-a..? Ali se res ne da nič več obiskati brez članarine? Brez profita itd…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !