Tomotov plac

Na najinem drugem (lani sva bila v BiH) potepanju po Balkanu sva se s piksno¹ iz Beograda po »zmahani« avtovcesti odpeljala v Novi Sad. Cesta z okolico je bila dolgočasna, kar pa nikakor ne velja za Нови Сад.

Po izgledu me Novi Sad spominja na kakšno madžarsko mestece. Malce nižje stavbe, velika cerkev sredi trga, več manjših lokalčkov, umirjeno. Slednje je bilo sicer le do cca 14h, ko so se zbudili prvi prekrokani žurerji iz vse Evrope, ki so glasilke pustili na Petrovaradinski trdnjavi, kjer je bil Exit.

Exit spustila, dobrega klepeta ob pijači ne

Naključje je hotelo, da je bil ravno takrat v Novem Sadu tudi glasbeni festival Exit, katerega se je udeležila tudi najina prijateljica. Po kavi in krogu po starem delu mesta smo se srečali pri novem mostu čez Donavo (starega jim je razsul NATO). Glasba na Exitu ni bila pretirano po njenem okusu, menda je bilo preveč elektronskih ritmov, tako da smo se odločili, da gremo na eno pijačo. Vse v zvezi z »eno pijačo«, še posebej, če je to »eno pivo«, je ponavadi velika laž. Prijetno smo se zaklepetali, tako da je hitro nastopila noč.

Gostinstvo na nivoju

Lokal, v katerem smo se zasidrali je nasproti parka, kjer je v času Exita kamp. Natakarji so imeli ogromno dela, mnogi so tja hodili samo na wc in kljub vsemu, so ostali prijazni in ustrežljivi. V Sloveniji v takšnih primerih nasmešek izgine z obraza gostincev. To razliko med Srbi in Slovenci sva opazovala skozi celotno potovanje.

Amaterska modna pista

Že pozno zvečer smo se odpravili v eno gostilno na glavnem trgu. V bistvu smo se znašli sredi spontanega (?) modnega šova, kjer smo bili mi gledalci, ženske vseh generacij in redki šminkerji pa nastopajoči. Več nališpanih lepotičk smo opazili, ki so samo gor in dol hodile ter se spogledovale s potencialnimi pleni. Zanimivo, da so bile velikokrat v trojkah, kjer je bila vedno ena »ta glavna«, ostali dve pa sta capljali za njo. Če je bil poleg takšne našemljene ženske tudi moški, je praviloma kot kakšen moker cucek capljal v ozadju. Videti je bilo veliko lepih žensk, pa tudi takšne, ki jim kakšna mišelinka prek krila ni predstavljala ovire za »nastop«. Vse je zelo odkrito, gledalci v lokalih so odkrito strmeli, nastopajoči pa imajo nastop, ki meji na ekscentričnost. Takšne scene v Sloveniji še nisem videl, pri nas se ogleduje in razkazuje bolj diskretno – vsaj dokler nima “Kranjc” par pirov s šnopcem v riti.

«Jesi naspala? Baš si ljepa.«

Jutro sva z Ireno pričakala v Dunavskem parku, kjer sva bila zleknjena vsak na svoji klopci. Na sosednji od Irenine je sedel en starejši možakar (60+), ki je bral časopis. Močno je spominjal na Radovana Karadžiča. Naenkrat vstane, se ustavi pri Ireni in ji reče:«Jesi naspala? Baš si ljepa.« Irena je dojela kaj ji je rekel šele potem, ko jo je stari romancero že popihal ven iz parka. To, da sem jaz na drugi sosednji klopci, ga ni pretirano motilo.

Mnoge povezave med narodoma

Pred odhodom domov (za en dan sva šla domov zaradi Ireninega razgovora za službo) smo se v mestu ustavili na eni kavi. »Odakle ste,« je dejal natakar. Dejali smo, da iz mesta blizu Ljubljane. »Jesenice,« je vprašal in takoj nadaljeval, da ima tam veliko dobrih prijateljev, s katerimi je včasih hokej igral. Na poti po »jugoslovanskem« delu Balkana, sva večkrat ugotavljala, da se je med narodi na tem področju v času skupne države spletlo ogromno vezi, ki ne bodo kar tako izginile.

Preberite še:

2 Slovenca v Beogradu

Camp Kozarica Pakoštane – nikoli več

1. Citroen AX[↩]

Objavljeno v 19.08.2008 ob 07:40 in zapisano pod Srbija in Črna gora 2008 .