Z gorskim kolesom na Črno prst

18.08.2008 ob 07:40

Prejšnja sobota je bil idealen dan za daljšo gorskokolesarsko turo malo višje v gorah. Z Juretom sva jo najprej mahnila iz Petrovega Brda mimo Lajnarja nad Soriško Planino do Slatnika in Možica.

gorsko kolo, sorišla planina, možic, slatnik

Pot se je nadaljevala prek Vrha Bače na Koblo in po krajšem spustu na Črno prst, kjer se je pričel cilj dneva – spust z več kot 1000 višinskih metrov naenkrat.

Bolje preko mostu nad cesto

Lastnik gostišča na Petrovem Brdu nama je svetoval naj greva preko mostu nad glavno cesto, tako da bova privarčevala kakšne pol ure in cca. 200 višinskih metrov. Tako sva storila in po 200 višinskih metrov vzpenjanja so bili najhujši klanci za nama.

možic, slatnik

Eden najlepših vzponov

Pot se je nadaljevala po mulatjeri in mimo Lajnarja nad Soriško planino do Slatnika in Možica. Gre za enega najlepših gorskokolesarskih vzponov, kar jih poznam. Lepa steza, mestoma malenkostno tehnično zahtevna, pogled pa se upira po škofjeloškem in cerkljanskem hribovju. Vzpona je  za cca. 800 m v 6,6 kilometra in v celoti je zvozljiv.

S skalami posut spust

Z Možica je sledil spust proti Vrhu Bače. Gre za meni osebno zelo všečen spust. Predvsem zaradi mnogih serpentin, med katerimi so nekatere tehnično kar zanimive, sicer je pa spust do Vrha Bače zelo tekoč, hiter in posut s skalami. Če je mastno, je veselo.

gorsko kolesarjenje, spust, DH

Vzpon na Koblo

Po Vrhu Bače se prične vzpon na Koblo. Prvo polovico se da kar precej voziti, vendar proti koncu se breg kar konkretno pokonci postavi, tako da je potrebno kolo vreči na rame ali hrbet. Ta odsek je sicer zelo dobro označen zaradi teka Gorskega maratona štirih občin, katerega trasa teče po poti, ki sva jo vozila.

Za 400 metrov višincev pešačenja z kolesom na hrbtu

S Koble sledi malce bolj tehnično zahteven spust do sedla, ki se mu reče Na Kalu, tam pa je bilo treba kolo dati na rame za cca. 400 višinskih metrov do malo pod vrhom Črne prsti. Prav do koče namreč nisva šla, sva se ustavila cca. 500 »daljinskih« metrov pred vrhom.

Pešačenje s kolesom, »hike a bike« del, je kratek, vendar zelo strm, tako da je priporočljiv dober oprijem na čevljih.

Za tak spust se splača pomatrati

S skoraj vrha Črne prsti sva se spustila na baško stran. Na vrhu je ena velika jasa, gorski travnika, sredi katerega vodi steza. Od daleč izgleda idealna singlca, vendar dejansko je kar zahtevna. Na serpentinah, na ovinkih, so pogosto kar konkretne skale, večkrat je steza v bistvu za tretjino kolesa (kolo kot sprednje in zadnje kolo) globok kanalček in dostikrat je na eni strani kar strmo, tako da padec ni priporočljiv. Vsekakor super spust, kjer je potrebna ves čas 100 odstotna koncentracija. V gozdu je malce mal skal, lepša steza, vendar je na nekaterih delih izredno strmo s stopnicami (visoke korenine).

Najprej sva se spustila do Sedla, nato pa sva nadaljevala do Bače pri Podbrdu. Od cerkve Sv. Lenart je v dolino en lep spust, potem pa sva šla nazaj do izhodišča na Petrovem Brdu.

Črna prst

Koliko časa, koliko kilometrov, koliko vzpona?

Tura je trajala 5 ur in 35 minut, dolga je 24,3 km (nošenje ni všteto), naklepala pa sva 1820 višinskih metrov. Tempo je bil lagoden, s tem, da sva se ustavila ene 4x za max. Pet minut. Srečala sva eno skupino planincev na odseku med Koblo in Črno prstjo in dva planinca na spustu s Črne prsti, kar je malo za konec tedna.

Naslednjič pa res, nazaj na Balkan.

Preberite še:

MTB: Na Ratitovec, na Razor do Prtovča in čez Povden v Zali log
Video: MTB spust prek Sv. Petra v Begunje 
MTB Tošč 2008 

  • Share/Bookmark
 

16 komentarjev na “Z gorskim kolesom na Črno prst”

  1. chef chef pravi:

    Prelepo!

    Samo pišuka, meni se ne bi ljubilo toliko pešačit… potem je treba met že skoraj kombinirane čevlje!

  2. Rado Rado pravi:

    A na vrh Grintavca se ti je pa ljubilo pešačit Chef?!

    Viš, kako lažeš! :-)

  3. Maj pravi:

    O hudo kakšna strmina.

    Mene bi bilo še peš strah;(

  4. chef chef pravi:

    @Rado: Nisem imel bicikla na hrbtu!

    No, saj še huje je, če se zakolješ, pa se ne moreš dol peljat :lol:

  5. kookie pravi:

    Lepe slike! :)

  6. Gasper pravi:

    Vam ni nič nerodno, ko se po pešpoteh vozite s kolesi? Se zavedate koliko bolj uničujete naravo?

  7. Typhon Typhon pravi:

    @Gasper: kolo ob suhem vremenu pusti veliko manj sledi na terenu kot pa planinski čevlji in palice. To ni zraslo na mojem zelniku, ampak so pokazale raziskave.

  8. Gorski Volk pravi:

    Krasna potka, tudi sam sem bil na Možicu prejšnji vikend. Nevem pa kako se ti da stalno fotografirat, jest se rajši vozim :) ) Bo treba enkrat še na Črno prst pogledat, ker izgleda kar zanimivo.

    @Gasper – Mislim da se ti dobro zavedaš, da kolesarji ne uničujejo narave, pa saj se ne vozimo z buldožerji – najbrž smo tudi mi krivi za ozonsko luknjo? Sigurno naredimo manj škode kot kakšni jagri, ki se vozijo s terenci ali pa familije, ki svoji presrani mulariji dovolijo, da mečejo smeti kjer jim paše :(

  9. Sale pravi:

    Pozdravljeni!

    Glede uničevanja gorskih poti. Kakršnekoli raziskave kažejo vam kolesarjem v prid, da ko enkrat zabremzaš na ful na biciklu, tako razriješ peš pot, ko je gojzar ali pa palica v nobene primeru ne bo. Pa lahko skačeš cel dan na istem mestu, ali pa kar koli drugega počneš. Kako se pa izogneš pešču ki se počasi vzpenja gor, ti pa prletiš izza ovinka, ves navdušen kako fajn leti?

    Nimam nič proti kolesarjem, samo problem je v tem, da je pri nas malo morje goznih poti – vlak, ki so super za vožnjo s kolesom, na katerih je malo prometa in ni pešcev, . Vi nam pa želite dopovedat, da je nekaj čisto normalno če se po pešpoti vozite s kolesom. Zakaj se pa po avtocesti ne vozijo s specialkami, pa še manj bi poškodovali avtocesto. Tega verjetno še nobena raziskava ni ovrgla. Zakaj je to prevovedano? Zato ker je vsaka stvar za nekaj narejena, peš pot za pešče, avtocesta pa za avtomobile, motorje …

    lp

  10. chef chef pravi:

    Očitno nimaš pojma kaj je to MTB.

    Gozd je bil itak najprej narejen za živali, potem so pa ljudje naredili pešpot in zjebali medvede. Ena drajsa je seveda bistveno manj kot cela pešpot, ampak to je pa že težko razumet.

  11. Sale pravi:

    Lahko da nimam pojma kaj je to MTB, samo pa po bližnjih srečanjih na pešpoti, ko ti prileti iz ovinka kolesar, me boš moral z pametnimi argumenti prepričat, da sem ti jaz v napoto na pešpoti.

    Glede drajse, Ja pol se pa ni potrebno vozit po pešpoti, pa se vozite po travnike dol iz Črne Prsti, po slikah sodeč se pa niste vozili po travniku.

    lp

  12. chef chef pravi:

    Kot prvo se jaz zadnjič sploh nisem vozil.

    Kot drugo, pešci so me vedno motili toliko kot jaz pešce. Nič bolj, nič manj.

    Kot tretje, jaz sem na pešce vedno še kako pazil, tako kot tudi ostali vzgojeni gorski kolesarji. Žal obstaja tudi nekaj idiotov. Tako kot med planinci, ki so nastavljali razne ovire, na primer na enem ovinku, ki mi je zaradi zlomljenega zapestja pokvaril konec sezone. To je pač idiotizem. Sam sem tudi vedno izbiral čim bolj neobljudene poti, kjer so me mnogi pešci vzpodbujali in izražali občudovanje. Tudi Tomo z druščino je srečal bolj malo planincev, kot ga poznam, je pa trudi on prav fejst dečko, ki s svojim biciklom na pešpoteh ne moti nikogar, razen tistih, ki so principielno nagnjeni k pizduliranju.

    Kot četrto, drajsanje je načeloma počasnejše od optimalno izpeljanega zavoja brez oddrsovanja medtem ko na črto bremzajo itak samo bedaki, ki bi jim bicikel kar odvzel.

    Skratka, raje se naučimo skupaj živet, pa bomo vsi srečni. Sem pa tudi doživel, da so se name drli pešci, ki so hodili po sredi makedamske ceste, čeprav so imeli poleg pešpot. Konec koncev sem pa marsikdaj tudi jaz pešec in vem kako gre. Bicikel se sliši že okrog treh ovinkov, dovolj časa je, da se umakneš, če pa koga moti celo ta mala uslugica, naj pa raje doma čepi, ker sploh ni za med ljudi.

  13. tomo pravi:

    @Gasper: Niti malo, ponosni smo na to. Ne vem koliko so to kategorizirane peš poti, so pa planinske poti, ki so v veliki večini zelo lepo vozne s kolesom. Uničujemo bolj kot kdo? Pešci? Kar se vpliva na okolje, na favno in floro, tiče, po večih raziskavah med gorskim kolesarjem in planincem razlike ni. Lahko se pa sam prepričaš kdo dela nove steze – tudi v korist nas, gorskih kolesarjev. Pojdi pred prvim snegom npr. na Tošč v Polhograjskih Dolomitih, nato ga obišči, ko je vse zasneženo in ko je steza redkokdaj tam, kjer dejansko je, in potem še spomladi. Nove steze so tam, kjer je bila snežna gaza. Prepričan sem, da gorski kolesarji nismo krivci za to. Pa da bo jasno, mnenja sem, da planinci zaradi teh stezic ne uničujejo narave. Več povezav na to tematiko lahko najdeš tukaj: http://www.imba.com/resources/science/index.html. Vsi športniki in ostali užitkarji v naravi si delimo skupen prostor, tako da je edina prava pot ta, da se naučimo v sožitju uporabljati ta t.i. nekoristni del sveta. Pa še tebi eno vprašanje: Si se kdaj vprašal kakšen vpliv imajo na okolje planinske koče?

    @Gorski Volk: Če bi stalno fotografiral, bi bile boljše fotke. Sicer pa mi je v veselje. Ni problema, malo naprej se odpelješ, se ustaviš in fotkaš. Je pa res, da to ne gre na res hudih spustih.

    @Sale: Ni ti treba biti prav brihten, da veš, da je bremzanje na polno nesmiselno. Drugače pa imaš v vsaki skupini ljudi tudi kretene, ki delajo bedarije, neumnosti,… pa tudi, če kdo na polno zabremza … ne moreš rečt, da je pot razrita. Vsaka močno deževje npr. pot veliko bolj dejansko razrije. Poglej, kdo rije po naših hribih: Uničevanje in propadanje gozdov v očeh gorskega kolesarja. Kdo smeti meče naokoli? Mislim, da kolesar med spustom ali vzponom bolj težko —> Planinec smetar, gorski kolesar smetar.

    Res je, ogromno je poti, vendar je od posameznika odvisno kaj se mu zdi super, kar naj počne dokler ne ogroža drugih. Če si kaj teksti prebral, veš, da sva izbrala zelo neobljudeno pot. In ja, normalno je, da se po planinski poti vozi s kolesom.

    Kdo je komu na poti? Planinec gorskemu kolesarju in obratno. Tukaj se jaz pač ravnam po tem, da se močnejši umakne, čeprav v večini primerov si planinci z veseljem ogledajo naše spretnosti. Je pa koncentracija kretenov med planinci (in gorskimi kolesarji) na kuclnih okoli urbanih središč še posebej za konec tedna neverjetna – tam nad Baško grapo se dobro razumemo.

    Še eno zanimivo čtivo za vse prenapeteže: Turno kolesarstvo. V Švici, Italiji in Franciji to postaja pomemben del turistične ponudbe, pri nas pa smo žal res glede zakon precej omejeni.

  14. AzzQim pravi:

    Hehe, ubogi nedeljski planinčki. Kaj pa če obrnemo stvar in pešci motijo nas, gorske kolesarje? Zaenkrat lahko rečem, da s(m)o kolesarji bolje planinsko vzgojeni od večine pešcev.

    Sicer je pa poti za vse dovolj; če se vsak rekreira z glavo in ne teži vsakemu, ki je drugačen od njega, bodo planine vedno lep kraj za sprostitev.

  15. chef chef pravi:

    @AzzQim: Na splošno smo bolje vzgojeni zato ker nas je manj, za planinca se ima pa danes že vsak debeluh, ki gre do 900 metrov z avtom, potem se pa dvigne še sto metrov do koče (pa še to samo zato ker se cesta na 800 konča) in se tam nabaše s klobasami do smrti.

    Najbolj fino bi bilo, če bi se naučili živet skupaj.

    Problematično je, da nas kolesarjev s “svojih” površin ne podijo samo pešci, ampak tudi vozniki avtomobilov!

  16. AzzQim pravi:

    Haha, ja! S kakšno X5ko ali Q7, ki ga ima malomeščanska ljubljanska svojat, katera ima za terensko vožnjo že makadam med Nemško in Dunajsko.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !