Video&foto: opravil z Ljubljanskim (pol)maratonom
28.10.2007 ob 22:27Kot nad gorskim kolesarstvom navdušen mulc, sem včasih zelo rad na Eurosportu pogledal kakšen prenos enega izmed slovitih maratonov1. Vedno sem si želel, da bi ga enkrat v celoti pretekel. Ob tej želji na seznamu še ni kljukice. Risati sem jo pričel z današjim polmaratonom na 12. Ljubljanskem maratonu.

Tokrat je kriva Irena. Že nekaj časa nazaj je rekla, da bi šla teči na 10 kilometrov, jaz pa sem si rekel, da bom potem šel na 21 kilometrov.
Zaradi napovedane zabave ob koncu in novem začetku gorsko kolesarske sezone, se na maraton nisva prijavila. Zabava je odpadla, midva pa brez prijavnic. Na srečo se marsikdo v zadnjem trenutku premisli, tako da je meni svojo prijavnico prodal en tekač s Tekaškega Foruma. Zanimivo, v zadnjem trenutku je naprodaj veliko prijavnic. Večinoma zaradi poškodb in hudih bolezni2.
Ko sem šel v petek na štartni prostor spremenit ime na prijavnici, po štartno številko, čip in zajetno darilno torbo3, sem videl, da je organizacija vrhunska. Kapo dol organizatorju.
Kakšnih 15 minut pred štartom je napovedovalka naznanila, da je na štartni črti že veliko ljudi in da se naj tja kar počasi odpravimo. Štartna črta je bila malo pred križiščem Šubičeve ceste in Slovenske, pri Kongresnem trgu. Jaz sem štartal pri Drami. Tekačev je bilo ogromno.
Štart je bil tako za tekaško prireditev kar malo nespodoben – peš. Počasi je masa ljudi v ritmu, ki so ga diktirali The Stroj, v celoti pričela teči, zame pa se je pričelo prehitevanje, ki se ni končalo vse do prečkanja Celovške ceste, ko sem prišel med tekače, ki so tekli moj tempo, sam pa sem tudi že malo čutil meča.
Doslej sem se pred kakšnimi desetimi leti udeležil parih gorskih tekov in prek 150 dirk v gorskem kolesarstvu4. Tovrstna tekaška prireditev je precej drugačna. Štart je neagresiven, drugače kot pri gorsko kolesarskem krosu, večji pomen ima gola vzdržljivost in manjšega surova moč, ki na kolesu precejkrat pride prav. Tehnika teka pride do izraza pri ekonomičnosti gibanja, medtem ko na gorskem kolesu še kako prav pride spretnost na tehnično zahtevnih spustih. Vse poteka počasneje, svoje pa da množica, kar je ljubljanskemu maratonu dalo poseben čar.
V zadnjih parih mesecih sem tekel samo par krat, v zadnjem mesecu dvakrat po 45 minut natančneje, veliko pa sem bil na kolesu. Za kolo sem bil solidno pripravljen, medtem ko za tek niti približno. Noge sem imel v cilju čisto trde. Ja, tek po ravnini je nekaj drugega, kot poganjanje pedal.
Tam nekje v Kosezah je prav nepoživljajoče zadišalo po gnoju. Maraton v kateri evropski prestolnici še nudi to posebnost? Dvomim, da kateri.5 Malo se je ulilo, vendar dež mi ni predstavljal problema. Tako ali tako bi bil čisto moker.
Zanimivo je bilo opazovati ostale tekačice in tekače. Mnogi so tekli tehnično izjemno dovršeno, prav veselje jih je bilo opazovati. Drugi so spet vse okončine z rameni vred razmetavali v vse smeri, samo naprej komajda. Nekateri so bili anoreksično suhi, drugi debeli, večina nekje vmes – hitri pa smo bili vsi enako.
Ob progi je bilo kljub slabemu vremenu ogromno navijačev6. Večinoma so glasno navijali, hupali, mahali z zastavo in navijali regle. Neka gospa se je na vso grlo drla »dajmo naši«, kot da bi bili na nogometni tekmi. Očitno je Ljubljana ta konec tedna zadihala z maratonom.
Na 15. kilometru sem v usta stisnil še en Powergel, malo cukra za v finiš, tam nekje okoli 18. pa se je že začelo vleči. Preveč sem že razmišljal, da je še čisto malo do konca. Zadnja dva kilometra, z izjemo zadnjih 200 metrih, sta se resnično vlekla. Mnogi so pričeli pospeševati, v zraku je bila tekmovalnost. Napovedovalčev glas v daljini je dišal po cilju, kar je v žile nabilo prepotrebni adrenalin. Moja skupina je pospešila. Zadnjih 100 metrov je bilo tako nekakšen šprint v počasnem posnetku. Ciljna črta je bila za mano, roko je sleherniku v cilju ponudil župan Jankovič, gledal pa sem predvsem kje je kakšna pijača. Prvi polmaraton je bil za mano.
Med tekom me nikjer ni zabilo ali kaj podobnega, vsaj na način, kot sem to velikokrat doživljal na kolesu ne. V žilah je bilo še dosti energije, glava je bila prisebna, le mišice na obeh nogah so bile čisto trde.Na kolesu nikoli niso tako, tudi po Maratonu Snovik niso bile – pa je bilo tam telesno veliko bolj naporno, bil sem le kot ožeta cunja. Ja, za tekaško dirko je pametno tudi malo tek trenirat. Naslednjič se vrnem tudi s tekaškimi kilometri. Aja, moj čas – 1:35:37 neto7 in 1:38:25 bruto8. Želja je bila pod uro in pol, vendar za tabo bo treba malo po tekaško utrditi noge.
O maratonu se je blogosfera že kar razpisala. Svoj pogled so objavili: Krtina, Hrkani, Kia Oro, Glasen blog je šel pokazat novi fotoaparat in Klemen ter Insomniac, katerega objavo še čakamo.
O 12. Ljubljanskem maratonu je poročal tudi Sportal:
Sitkovskij: Presenečen in presrečen Zmagi odšli v Ukrajino Polmaraton v znamenju družine Kosovelj
Poglej si še: Video: Istra MTB Tartufi Tour – Parenzana Trije dnevi blata na Istra MTB Tartufi Tour – Parenzana Preživel 2. MTB Maraton Terme Snovik
- V New Yorku, Bostonu, Londonu, Berlinu, Parizu,…[↩]
- Me prav zanima koliko se jih je enostavno ustrašilo ali se jim ni ljubilo[↩]
- Brisača, majica, kuponi z 20-odstotnim popustom v Intersportu, torba,…[↩]
- 10 let sem resno dirkal v krosu, bil tudi član reprezentance.[↩]
- Zadeva mi je sicer kar simpatična. Slovenija je pač podeželje z Ljubljano vred.[↩]
- Vsem hvala.[↩]
- Od štartne do ciljne črte.[↩]
- Od štartnega poka do ciljne črte.[↩]
28.10.2007 ob 23:32
ja tomo sej ti si pa čist not padu.se mormo na pjač dobit ,pa mal poment čene boš vs pretreniran.
28.10.2007 ob 23:38
@ v 70: prav imaš, na pijači se moramo dobiti. Glede pretreniranosti pa nič bat.
28.10.2007 ob 23:46
Dobr si to lavfov, bravo
Se pa tek res precej razlikuje od kolesarjenja.
Moja objava je že napisana in jo bom objavil, ko dobim slike, da malo začinim zapis
29.10.2007 ob 01:11
bravo Tomo,dobre fotke
29.10.2007 ob 06:55
Hvala za zelo lep in zanimiv opis.
Bravo, čestitam za 21tko!
29.10.2007 ob 09:34
Super, vse čestitke!!!
29.10.2007 ob 11:07
Bravo. Tale maraton je zanimiva stvar ja
29.10.2007 ob 11:17
[...] za mano na Dvignil številko za Ljubljanski maratonTine na Dvignil številko za Ljubljanski maratonTomotov plac » Objave » Video&foto: opravil z Ljubljanskim (pol)maratonom na House playlista in poln nahrbtnik za jutrišnjo 10tkoInsomniac na House playlista in poln [...]
29.10.2007 ob 11:23
Bravo, bravo…tudi to bom enkrat naredila pred smrtjo, sem si rekla, vsaj 10 km:)
30.10.2007 ob 08:46
pozdrav,
opala ti si pa kar dejaven ratal. Vsaka čast. Sam se tudi opogumljam za tekaški maraton, morda kda v prihodnosti. Veš naslednja ideja zate, kaj pa triatlon?
lp
30.10.2007 ob 12:50
@keda: Fajn, da si se malo oglasil. Jah, dejaven sem po tistem, ko sem se nehal z vami naokoli preganjat, kar ostal, le prireditev se pa res ene tri leta niti aktivno nisem udeleževal. Opogumi se in pojdi enga odlaufat, le malo potreniraj prej
, da te ne bodo v cilju noge preveč bolele. Ja. triatlon, mi je že padlo na misel, vendar kot še z mnogimi stvarmi je problem v času in tudi v denarju. Boš naslednje leto še dirkal?
30.10.2007 ob 12:58
Triatlon bi tudi jaz rad sprobal, čeprav me rahlo skrbi plavanje, saj že kakšni dve leti ne plavam redno. Letos sem se hotel udeležiti triatlona na Bledu, čeprav je bil dokaj kratek (400m plavanja, 13km kolesarjenja in 3.3km teka). Zanimiv je bil tudi 2. jeseniški triatlon, ki je bil precej bolj zahteven (1km plavanja, 25km kolesarjenja in 10km teka). Na žalost je oboje padlo v vodo, saj sem preveč pohajal
31.10.2007 ob 15:36
Hvala za dobre fotke! Ta tek sem tudi sam doživel in občutki so bili edinstveni, kljub temu da redno rekreativno tečem. Se vidimo drugo leto!
5.11.2007 ob 09:44
Bravo, Tomo! Moja velika želja je odlaufat maraton 42 km, ampak najbrž zaradi kolen in gležnjev ne bo šlo. Se včasih potrudim trenirat, pa sem po enem tednu za odpad
Smo pa dol za Kenijce navijali
11.11.2007 ob 14:33
[...] Bom ponovno polinkal tekače, da ne bo kdo zgrešil : Hirkani, Piskec, Vreme, Wega, Tine, Tomo. [...]