Tomotov plac

Po Dubrovniku in noči v Makarski sva nadaljevala po Jadranski magistrali do Imotska, kjer se prične avtocesta, ki vas pripelje vse do Zagreba. Midva sva skrenila s te poti na izvozu za Gospić oz. za Plitvička jezera.

Hrvati imajo kar luštno avtocesto s Petrolovimi, OMV in INA bencinskimi črpalkami. Tam nad Zadrom je kar močno pihalo, tako da je piksno¹ kar malo levo in desno metalo. Kilometri so minevali hitro in gladko, vse do predora Sveti Rok.

Par kilometrov dolga kolona, čakala pa sva več kot eno uro. Normalno, v nedeljo so šli domov Slovenci, Avstrijci, Nemci, Italijani, Čehi, Slovaki, Madžari, Poljaki, pa še katera nacija bi se našla. Mar bi pri Zadru zavil na staro cesto. Hitreje in ceneje bi bilo.

Po parih urah vožnje iz Makarske sva se končno pricjazila² do Plitvičkih jezer, do ene izmed največjih naravnih znamenitost v tem delu Evrope³. S starši smo se ene parkrat na poti na morje peljali po cesti nad jezeri, ustavili se nismo nikoli, vedno pa sta starša obujala spomine na dan, ko sta jih obiskala še preden sta mene na grbo dobila. Čudoviti so, je šel glas. Vedno me je zanimalo kako izgledajo, dan je bil čudovit, na poti so bili – tako da sva se z Ireno ustavila za par uric.

Prijazna gospa na šalterju nama je priznala študentski popust, pomalicala sva eno »Štrudlo«⁴ in jo odmahala dol k enemu izmed jezer, kjer je čakala ladjica. Pravi babilon, na ladji so bili predstavniki večine evropskih nacij, od Špancev in Francozov do Rusov. Zanimivo je poslušati to pestro mešanico jezikov.

Turkizna jezera na kraški podlagi so resnično čudovita. Posebne pa jih dela flora in favna v neposredni okolici. Ogromno trsja, mahovja in bukev, med katerimi se razlivajo tolmunčki in nizki kaskadni slapovi. Sicer budno oko na tem relativno majhnem področju parka opazi1267 rastlinskih vrst, med njimi celo nekaj vrst raslinojedih rastlin. Glede na ime mi je najbolj zanimiva kukcolovka⁵.

Za turiste je poskrbljeno na vrhunskem nivoju. Tri točke na Plitvičkih jezerih povezujeta dve ladji in en vlakec. Sprehodite se lahko po peščenih stezah in lesenih mostovih nad vodo in občutljivim rastjem. Na točkah, do katerih vozi ladja so konkretne okrepčevalnice, kjer se lahko obiskovalec tudi posonči na zeleni trati. Ni da ni, umirjena scena v čudovitem okolju.

Mene so najbolj navdušili majhni potočki, ki so se nato prek kaskad pretakali iz enega v drugo jezero. Najbolj slikoviti so bili na spodnjih jezerih, kjer je tudi Veliki slap, ki pa je bil poleti bolj boren.

Iz spodnjih jezer se je bilo nato potrebno povzpeti nazaj navzgor do glavne ceste, kjer je bila tudi postaja za vlakec, ki nas je nato zapeljal nazaj na izhodišče. Na vzponu sva se preriravala med navdušeno skupino japonskih turistov-upokojencev. Kot se za Japonko/ca spodobi so obsedeno slikali in snemali. Kdo bi jim zameril. Celo življenje so garali do skrajne meje poneumljanja, na stara leta pa si jih peščica lahko privošči potovanje v Evropo, ki je v njihovih očeh nekaj več⁶. Vse je treba zabeležiti, da se potem lahko pohvali ostali družini in prijateljem ter se jih navduši za obisk »Zahoda.« In krog se bo ponovil.

Midva sva se usedla v piksno se odpeljala proti Karlovcu in prek Metlike, Novega mesta in Ljubljane nazaj domov. Na poti so bile znova dolge kolone. Z Gorjancev dol sva imela tako smolo, da je najino kolono prehitelo nekaj samomorilskih in morilskih voznikov, ki so prehitevali v nepregledne ovinke in v škarjice obenem. Ja, domovina – Slovenija. Takih norcev kot na cesti iz Gorjancev dol v Novo mesto na vsej prevoženi poti nikjer nisva srečala.

Super je bilo na tem potepanju po BiH in Hrvaški. Vsakomur na srce polagam, da si ogleda te kraje. Še posebej, če si jih doslej ni. Lepi kraji in narava, dobra hrana in pijača ter prijetni ljudje. Malce drugače kot o tistih krajih južno od Kolpe govori modrost nestrpnih nevednežev pri nas v Sloveniji. Če bi vsak Slovenec šel tja dol za par dni, Jelinčič⁷ na volitvah ne bi dobil več kot 10 odstotkov glasov. Pojdite in uživajte, vrnili se boste.

Oglej si še:

• Potep po BiH: Konec bosanskega klatenja, začetek hrvaškega
• Potep po Bih: Slapovi Kravice in Medžugorje
• Potep po BiH: Mostar in izvir Bune s Tekijo
• Potep po BiH: Sarajevo
• Potep po BiH: Od Banja Luke do Travnika
• Potep po Bih: Od Bihača do Banja Luke
• Seznam po Titu imenovanih krajev
• Študentska praksa v Sankt Peterburgu, Rusija
• Potepanje po Filipinih
• Spoznavanje Črne Afrike v Gani
• Kulturno najbolj razgibana Indija
• Prvič v Indoneziji
• Vrnitev v Indonezijo, v raj vzhodno
• Mehika
• Peru, Bolivija 2005
• Narodni park Plitvička jezera
• Alex van der Volk ustavil štoparju Husotu iz Jajca
• Odličen turistični portal BiH Turizem
• Od svetega kraja katolikov, do svetega kraja muslimanov
• Mostar Pages by Gottsie
• Obiskala sem bivš Jugo - 2. dan
• Bošnjaki, Bosanci, Mujo,…
• Pavlinovi v Mostarju
• Pavlinovi v Blagaju, pri “Vrelu Bune”

1. Citroen Ax.[↩]
2. Počasi, mukoma z dolgočasno vožnjo pripeljala.[↩]
3. Balkan[↩]
4. Odličen jabolčni zavitek. Pri nas doma bi rekli štrudel.[↩]
5. Kurcolovka je žargonski izraz za določen tip žensk.[↩]
6. Tako kot je za nas posebna kakšna druga močno oddaljena država.[↩]
7. Vsaka nacija ima politika njegovega kova, zaskrbljujoče je, ko dobi premočno podporo.[↩]

Objavljeno v 26.10.2007 ob 19:56 in zapisano pod BiH&Hrvaška 2007 .