Hrvatom slovenske besede lepše od hrvaških?

12.09.2007 ob 07:22

»Kamo greš,« je nagovarjal turiste napis na izredno lepi turistični barki v rovinjski marini. Beseda greš mi nekako ne gre poleg vprašalne besede kamo. Mar se v hrvaščini ne bi reklo ideš? Je problem v tem, da se v srbščini tudi tako reče?

Google na geslo »kamo greš« najde 55 zadetkov, na geslo »kamo ideš« pa 941. Zgovorna razlika. Ker gre v slednjem primeru tudi za srbske in bošnjaške spletne strani sem k geslu dodal še hr. Še vedno 641 zadetkov in ogromna razlika. Očitno si prijatelji Hrvatje tako zelo želijo distancirati od Srbov, prekiniti čim več spon in podobnosti zamenjati za druge različice, da za svoje jemljejo “celo” slovenske besede. Saj ne, da bi imel kaj proti, samo smešno mi je. Še posebej, ko pomislim na izjave nekaterih “hrvaških Jelinčičev”1, ki so skovali izraze, kot je “bećki konjušari”2 in “alpski hrvatje”.

Brat je na Pagu doživel, da jih je natakarica vprašali, če so lačni. Ni šlo za gostilniško ustrežljivosti na nivoju, da bi se trudila s slovenščino. Očitno se ji zdi slovenska beseda bolj nobel. Ko so jo pohecali, če tam doli niso »gladni«, je samo grdo pogledala izpod čela.

Moje znanje hrvaščine in srbščine ni ravno na akademskem nivoju, tako da če kdo meni, da sta besedi lačen in greš tudi hrvaški, naj se prosim javi spodaj med komentarji.

Z Ireno sva se zadnje čase malo potikala po BiH, Dalmaciji in Istri. Izredno lepi kraji in prijazni ljudje, tako da sva imela povsod same dobre izkušnje. Če so že Hrvatje na tapeti:upravičeno domovini rečejo “lipa naša”.

  1. Vsako družbo, žal, predstavljajo tudi politiki takšnega kalibra.[]
  2. Ta mi je glede na to, da so Avstrijci marsikaj na Hrvaškem pokupili, še posebej dobra.[]
  • Share/Bookmark
 

39 komentarjev na “Hrvatom slovenske besede lepše od hrvaških?”

  1. gregor pravi:

    Neistrani se bi morali bolj potruditi razumeti Istro. Istra je večkulturna in večjezična, jezik je mešanica slovenskih, hrvaških in italijanskih izrazov. Istrani v hrvaškem delu Istre uporabljajo dosti slovenskih in seveda italijanskih izrazov.

  2. HeavyD pravi:

    Da Hrvati prevzemajo slovenski besednjak opažam že kar nekaj let. Mene osebno to moti iz preprostega razloge ker je njih, po številu prebivalcev, več. To pa pomeni, da nam bojo lahko čez čas tujci povedali, da govorimo ko hrvati ali še slabše hrvaško!?!?!

  3. buba švabe buba švabe pravi:

    V Zagrebu je podobno. Dosti je tam ljudi iz Zágorja, ki itak govorijo na pol slovensko, ostalim pa imam občutek, je tudi nobel, če kako slovensko besedo kje uporabijo. Tako kot pri nas “valjda”, “kao” in podobno. Dosti poslušam radio 101 in tam je enih par tipov, ki že na pol slovensko govorijo, kadar hočejo izpast kul…

  4. E.T. pravi:

    Tako je Gregor. “Kamo Greš” je v istrskem besednjaku in govoru čisto pravilno, tako, da je napis na ladji ok in nič napačno ne nagovarja.

  5. Jomba pravi:

    Bolje da hrvati prevzemajo naš besednjak, kot da mi prevzemamo njihovega, saj kolikor vidim je “kao”to moderno.

  6. gregor pravi:

    Imam Istranko za ženo ;-)

  7. andraz182 andraz182 pravi:

    Ah, saj malo lahko pa tudi prevzamejo, ne ;)

    Si bodo vsaj obogatili besedni zaklad :P

  8. aaaaaa pravi:

    Ma ja, še en dokaz, da je bila Istra slovenska s slovneskimi prebivalci in da so jo ukradli leta 1945 oziroma jim jo je pijani Kardelj lepo podaril v imenu bratstva i jedinstva. Kardelj, cvri se v peklu!

  9. kontrabant pravi:

    Kar se tiče hrv. Istre, je iz vseh zornih kotov (razen politično administrativnega) vsaj tako slovenska kot hrvaška, tako da napis na barki – nič čudnega.

    To, da naj bi bili mi bećki konjušari (dunajski hlapci), pa nam zavidajo tako Hrvatje kot Srbi (npr. B.Đorđević).

    Po novem se v Lijepi njihovi za Slovence ne reče več, da smo iz Slovenije, ampak, da smo iz Dežele (če mamo srečo, nam napišejo D z veliko).

    Dejstvo je tudi to, da ima slovenščina veliko izrazov enakih srbščini in da je prav hrvaški izraz malo drugačen – predvsem gre za jekavščino. Tega se zavedajo in pri teh besedah se Hrvatje ne bodo silili s slovenščino – tako nam nobena kelnarca na Hrvaškem ne bo ponujala kave z mlekom, ampak bo svoj mljekec zelo poudarila….ipd.

  10. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    Ne samo v Istri, tudi v Dalmaciji in nekaterih delih Hercegovine je “grem, greš, gre” povsem normalna oblika glagola “iti”. Ne verjamem, da so pred stoletji v tistih krajih pobirali besede od Slovencev. Najbrž jih še niso niti srečali. Stvar etimološko bolj verjetno izvira iz kakšne staroslovanščine.

  11. katja pravi:

    Ne morem verjeti, s čim se ukvarjaš, namesto da bi užival na dopustu. Kaj bo, ko boš kje drugje, kjer ne boš znal jezika in ne boš mogel delati takih primerjav?? Kakšno lingvistično idiotiziranje kot pretveza za nestrpnost

  12. jegla pravi:

    Vsi komentatotji se motijo! Če bi se vpogledalo v Rovinjski telefonski imenik, bi se tam našla oseba, z naslednjim imenom in priimkom “Kamo Greš”.

  13. had pravi:

    istrani so, kot jih je ze par pred menoj ugotovilo, precej drugacni od ostalih hrvatov.. predvsem so bolj odprti in drugacni, kot ostali hrvatje.. in sedaj, ko se bo nasel nekdo, ki bo rekel, da so natakarji v istri neustrezljivi in osorni, naj pojasnim to dejstvo, da jih je vecina na zacasnem delu v istri in prihajajo od drugje, predvsem zagreb in okolica, kot pa iz istre.. istrani uporabljajo veliko besed, ki so enake slovenskim, kot tudi veliko italijanskih besed.. in dejstvo, da je bila istra nekoc nasa, je tudi prisotno se pri njih..

    hrvaska je v zadnjih nekaj letih precej spremenila svoj besednjak.. kar je precej zanimivo :)

  14. damfa pravi:

    Bil sem prvi ki sem organiziral slo-hr simpozij tako da vsak govori v svojem jeziku. To pomeni da Slovenci govorijo tudi na simpoziju ki ga organizirajo Hrvati slovensko, Hrvati pa v Sloveniji hrvaško. In vsi se odlično razumemo, družimo zabavamo in obujamo stare spomine. Vezani smo eni na druge in čedalje več bomo. Pogrešamo te “komparativne” razlike ki tako popestrijo življenje. Odprimo se in uživajmo! A politiki naj se gredo solit!

  15. tomo pravi:

    Istrske narodne pesmi so zelo podobne, če ne iste, nekaterim slovenskim, tako da gre najbrž res za posledico večkulturnosti in večjezičnosti Istre.

    @Katja: Na dopustu sem užival. Seveda so merila za to različna. Bil sem že marsikje (1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8..), kjer nisem znal jezika. Podobne, meni zanimive, primerjave lahko dobiš skoraj povsod. Npr. kateri del sveta čaju reče čaj, kateri pa tea s svojimi različicami? Mesto vs. grad med slovanskimi narodi? Nedelja Vs. voskrjesenie? Prvo vprašanje enega izmed prijateljev v Rusiji, ko sva se spoznala, je bilo, kako Slovenci rečemo nedelji. Pa še bi lahko našteval. Zanimivo, prvi nestrpen komentar ravno od nekoga, ki ta blog označi za idiotiziranje in nestrpnega.

  16. Mustang pravi:

    Hrvati so polnili balon (v katerega so tlačili vse mogoče srbskega) 20 let. Enkrat je/bo moral počit. Zdaj samo še marginalci kot je Hrvatsko slovo zagovarjajo, da Hrvaški in Srbski jezik nista ista. Njihovi glavni slavisti (npr. g Matvejević, ki ima status g. Toporišiča pri nas) pa pravijo, da če med dvema jezikoma ne rabiš prevajalca, sta ista. V primeru HR/SR jezika rabiš samo lektorja oz. editorja teksta in si zrihtal. Res pa je, da so še vedno občutljivi na tipično srbske besede, kar je izraz osebnega/narodnega kompleksa, nič drugega. Ker vidijo, da balon ne zdrži več… Približno tako, kot so našim Korošcem v Avstriji dodali nov jezik, saj veste, “vindiš”. Se spomnite enkrat v Tedniku je bilo: se pogovarjata, na eni strani “vindišar”, na drugi Slovenec. On zagovarja, da je to poseben jezik, ko ga pa novinar TV SLO vpraša, kako to, da se potem perfektno razumeta, je pa tiho in gre.

  17. Brane pravi:

    @aaaaaa Istra je bila izgubljena ze za casa Avstroogrske, ko se Ljubljani ni ljubilo ali pa ji je bilo predrago, da bi tja poslala solske ucbenike. Pa se je potrudil Zagreb – and the rest is history…

  18. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    U, Mustang, tu si pa malo mimo udaril. Predvsem Matvejević (če misliš Predraga Matvejevića) ni slavist. Sploh Nadalje, ni res, da za razlike med Hrvaškim in Srbskim jezikom potrebuješ samo lektorja. Razlike so lahko veliko večje, kot si večina predstavlja.

    Nekoč so se ti narodi bolje razumeli med seboj, ker so tudi bili bolj izpostavljeni jeziku sosedov. Vendar so takrat tudi Slovenci bolje razumeli Hrvaški in Srbski jezik. Brali so stripe, služili so v JLA, redno gledali JRT etc. Pa zaradi razumevanja ni nihče trdil, da gre za isti jezik. Jezika sta verjetno bila zgodovinsko večkrat združena in razdružena, vprašanje pa je, katere lingvistične kriterije lahko uporabimo za njuno ločevanje ali združevanje. Razlikujeta se namreč v veliko kriterijih – fonetika, sintaksa, morfologija… zato je mnenje, da gre zgolj za politično ločitev precej sporno.

    Za ilustracijo – po osnovni šoli (v kateri sem imel 8 let odlično oceno pri predmetu “Hrvatski ili Srpski jezik, kar je bilo uradno hrvaško ime za Srbohrvaščino oziroma Srpsko-hrvatski) sem se preselil iz Zagreba v Slovenijo. Približno takrat je moja mlajša sestra imela v osnovni šoli predmet “Srbohrvaščina”, besedilo v učbeniku pa je bilo v izraziti Srbščini, in moram povedati, da že takrat marsičesa nisem razumel. Mislim, da bi mlajše generacije razumele še manj. Sicer pa lahko preveriš empirično. Vprašaj mlade Hrvate, ki niso odraščali ob srbskih stripih, ali vedo, kaj je to “ćebe”, “džbun”, “mileram”, “kačkavalj”…

  19. Miran pravi:

    Vprašaj Plemenitega zmaga jelinčiča. On si zna izmisliti vsemogone nemogočnosti!!!!!

  20. Mustang pravi:

    G. Metvejević je, kolikor vem, profesor slavistike na enem od naj univerzitet v Italiji(?). In največja avtoriteta na području Hrvaškega jezika. Vsaj tako so ga predstavili na HRT, kjer je bil intervju z njim. Lektor ni le poznavalec besed, seveda da mora poznati vse potrebna strukturna pravila določenega jazika. Vendar več kot lektor v temu primeru ni potreben. Ker nisem slavist, se raje obrni na g. Predraga, mogoče ti bo on več razložil. Jaz sem le povzel del njegovega mnenja. Kot vodilni človek ( kot rečeno, tako je bil predstavljen), mi je deloval zelo strokovno. Nekako sem tudi začutil, da je človek z integriteto, ki se ne pusti pometati in prilagajati (kar je občutil na lastni koži v začetku 90-tih). Seveda je zgodovina združevala in razdruževala. Vendar je osnova ostala ista. Vendar to, da imamo danes celo bosanski in črnogorski jezik, se mi zdi absurdno. Ker se ve, da sta to le Hrvaški in Srbski v osnovi. Politika pa je naredila ločnico. Stroka se pa smeje…..

    PS: Kar se tiče teh besed, ki si jih omenil na koncu, še jaz jih skoraj ne poznam, pa sem iz te “strip” generacije. Slišijo se kot turcizmi.

  21. marcos pravi:

    saj tudi so :)

  22. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    Delno se strinjam, vendar sta po tej logiki Danščina in Norveščina isti jezik, pa našlo bi se še mnogo primerov.

    Razlog za Bosanščino tudi morda ni zgolj političen. Bosanščina ima svoja govorna pravila (je ijekavščina in štokavščina tako kot knjižna hrvaščina) in svojo sintakso (načelno srbsko). Konec koncev je treba otroke v šoli učiti en knjižni jezik. Kateri jezik naj bi jih učili? Srbščino? Ne bio šlo, ker je Srbščina ekavščina. Hrvaščino? Ne bi šlo zaradi sintakse in gramatike. Srbohrvaščino? Podobno je s Crnogorščino.

    Če bi bil v vojski, bi vedel, da je ćebe deka, džbun pa grm :)

    P.S: S tem, da sem rekel, da Matvejević ni slavist, ga nisem želel podcenjevati (mislil sem, da je romanist). Nekoliko mi je znana njegova zgodba in ga cenim, predvsem kot pogumnega človeka, ki si je upal povedati svoje mnenje v času, ko je bilo to nevarno. Vendar je njegovo stališče ravno tako politično kot stališče njegovih nasprotnikov.

  23. smokingr pravi:

    Halo!

    Ma puste Hrvate. Glejte basket, v soboto pa na Pohorje kjer bo svetovno v MTB…

    http://maribor2007.bravehost.com/index.html

  24. Mustang pravi:

    Po vsem naštetem, se mi zdi, da je to vseeno isti jezik. Gledal sem spisek angleščin in vidim da obstaja več kot 50 njih. Pa so vse angleščine, navkljub temu, da na Jamajki, v Afriki ali v Indiji govorijo precej drugače. Srbščina ni le ekavščina. V Črni gori se govori ijekavsko, v delih Bosne isto. Tako kot Hrvati ob meji s Srbijo govorijo ekavsko. Ali hočeš reči da je Andrić pisal v bosanščini, Njegoš pa v crnogorščini? Piši kao što govoriš, in je vse knjižno, avtomatsko. Navkljub razlikam. G. Predrag je rekel, da nikoli ni bil politično aktiven. In tudi ni mogel biti, če dela v Italiji(?) in ni član nobene stranke, ne komentira politike, razen kose vplete v njegovo stroko. Veš, da so našim Korošcem ob popisu dali na izbiro okoli 15 različnih jezikov in narodnosti. Temu se reče politika (raznarodovanja), stroka je povedala da “vindiš” ne obstaja.

    Bil sem v vojski, ćebe se spomnim, grm smo pa klicali žbun, ne džbun?? Kaj je pa mileram??

  25. Alojz pravi:

    Kot jezikoslovec vam iz strokovnega aspekta, dovolite da pomagam in sicer, prvi zapisani jezik na omejenih prostorih je bila crkevna slavenscina, iz katere so se kasnje razvili ostali jeziki. Najprej se je omenjal in oblikoval Srbski potem pa vsi ostali, med njimi tudi Slovenski Temelj za kasnejso simbiozo Srbskega in Hrvaskega jezika (Srbo-Hrvascine), ki pa jo vse do danes priznavajo vsi resni jezikoslovci, je bil Srpski jezik. Morda tega Hrvati, zelo neradi slisijo, toda znanost to potrjuje. Torej zgolj politicni razlog je bil vzrok za nastenek danes novih, v znanosti, popolnoma neutemeljenih jezikov, kot so Bosnjacki, Crnogorski in Hrvaski.

  26. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    Mileram je kila smetana :) V tistem učbeniku je grm bil džbun, to sem si dobro zapomnil.

    Knjižna srbščina je ekavščina, hrvaščina pa ijekavščina (sicer v času mojega šolanja definirana kot štokavsko narječje hercegovačkoga govora) . Na Hrvaškem govorijo ekavsko samo v predelih, ki Srbije ali Srbov niso videli od blizu, to je v Hrvaškem Zagorju. V vzhodni Slavoniji in v Hercegovini govorijo čisto ijekavščino, v južni dalmaciji pa ikavščino.

    Se pa strinjam, da je vprašanje v katerem jeziku je kdo kdaj pisal zapleteno. Recimo Ivan Mažuranić je Smrt Smail Age Čengića napisal v crnogorščini (jeziku ali dialektu, to je stvar razprave, vendar, ko sem se to reč v šoli učil na pamet, polovice besedila sprva sploh nisem razumel), dopolnilo Gundulićevega Osmana pa v eni najlepših ijekavskih oblik hrvaščine.

    G. Predrag je lahko rekel, da ni bil politično aktiven, to ne pomeni, da v resnici ni (bil) aktiven ali da njegovo strokovno mnenje nima (ni imelo) politične konotacije, tudi, če se oglaša zgolj v zvezi s svojo stroko. Analogno so evolucionisti politično aktivni, kadar zanikajo kreacionizem.

    Strinjam se, da sta hrvaščina in srbščina podobna jezika, vendar mislim, da je vprašanje njune enakosti še vedno odprto in se bodo mnenja še dolgo kresala, ne samo strokovna, ampak tudi politična. Nenazadnje, kdo lahko naciji pove, kateri jezik govori in kako se bo ta jezik imenoval. Poleg tega, če obe naciji govorita isti jezik, kateri jezik je to? Srbščina? Hrvaščina? Kako rešiti problem knjižnega jezika v posameznih državah? Če se knjižna jezika razlikujeta v vokabularju, gramatiki, fonetiki in sintaksi, je to še vedno isti jezik, ali zgolj dialekt. Seveda so razlike med posameznimi dialekti v enem jeziku lahko včasih večje kot razlike med jeziki, ampak na ta način lahko (skoraj) vse obstoječe evropske jezike gledamo zgolj kot dialekte indoevropskega prajezika. Ali morda Angleži govorijo keltščino, “onesnaženo” z latinščino?

    Meni osebno je relativno vseeno, ker nimam nekih pretiranih domoljubnih čustev do nobene države ali naroda. Zanima ne zgolj tisti jezik, ki ga uporabljam pri delu, to je knjižni jezik, in pa jezik kot živi organizem, to je jezik, ki se govori.

    Korošci niso ravno najboljši primer, ker so v Avstriji manjšina. Pri Hrvatih težko uporabiš argument politike raznarodovanja.

  27. Mustang pravi:

    Sori, moj prijatelj iz vojske živi v Belem Manastiru blizu srbske meje, drugi pa v Vinkovcih. Tip govori ekavsko, pa ti piši kar hočeš (drugi pa zelo mešano). Malo manj od leta 91, seveda, ko so jih začeli indoktrinirati, zdaj pa so že tam kjer so bili prej (kot tudi veliko drugih) in se s tem ne obremenjujejo več. Upam. Knjižna srbščina je samo dominantno ekavska. Imaš več oblik tako sintakse, fonetike, kot morfologije, (skrajšano gramatike) odvisno od geografskega področja. Piši kao što govoriš je glavno pravilo reforme srbskega jezika (Karađićevo delo Srpski rječnik ni Srpski rečnik). Tako da so odmiki lahko precejšnji. Kot ima tudi Slovenščina svoje razlike in oblike (govorne seveda, knjižna naj bi bila le ena, zato pa je toliko Slovencev praktično nepismenih). Ker se beseda hrvatska omenja le kakih sto let za besedo srbija (obe seveda drugače v izvorni obliki), si je že zaradi tega lahko pridobila status ločenega naroda in jezika. Pa čeprav je to isto slovansko pleme v bistvu (Srbi??), ki se je razdelilo. Jaz bi rekel, da je vlogo delitelja igrala cerkev, saj se oni (ta južni) zelo radi ločijo ravno po religijskem konceptu, na katolike in pravoslavce, latiničarje in čiriličarje. In ne vidijo ven iz te omejitve. V bistvu so pa eno isto skoraj. Kar se pa tiče argumentov politika raznarodovanja. Obe strani trdita isto. Hrvati, da so jih Srbi hoteli s SH jezikom srbizirati, Srbi pa, da so jih Hrvati hoteli hrvatizirati preko latinice. Če pa bi šli Hrvati delat družinska drevesa, bi tako ali tako ugotovili, da je veliko njih prekrščenih pravoslavcev (v AO kompleten Srbski živelj uporabljal latinico, niso imeli veliko dela s tem, priimkov srpskih imaljo pa 2much = dejstvo). In isto, verjetno ne rabim poudarjat, bi se zgodilo z “bošnjaki”, ki so, pa še to ne pod tem imenom, status naroda dobili šele z ustavo l.1974. Mi pa šesto bakljo v grbu. Zato posvoje razumem Srbe, ko bentijo zaradi tega vsega, saj če se že grejo svojo nacijo, naj si še svoj jezik izmislijo, ne pa da njihovega degradirajo z novim imenom, kajne? To je ta primerjava z “vindišem” in izmišljanjem novih jezikov. Ki mi ni niti najmanj všeč. Tako še vedno raznarodujejo Korošce, AO pa je tako delala s Slovani, pod katerim koli imenom. Divide et Impera, kar na Balkanu sploh ni težko… Če bi pa Dolfe zmagal, Srbov ne bi bilo več, Hrvati bi bili na vrsti takoj za njimi, ko bi mu v tem trenutku odslužili in bili nepotrebni. Kot mi.

    Seveda, lahko rečemo, da govorimo narečja indoevropskega jezika, ampak časovna distanca je naredila svoje. Predvsem pa ta, kot lepo praviš, živi jezik.

    PS: Smešen primer, ampak, ali veš, da so v Hajduku, Split, enkrat v 90tih imeli ekipo sestavljeno izključno iz igralcev, ki niso imeli priimkov na -ić???

  28. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Lepo, da si po dolgem času nekaj objavil, Tomo, kar pa se tiče hrvaškega in srbskega jezika, za katera nekateri še vedno mislijo, da ni med njima nekih večjih razlik, ju sam dokaj dobro razlikujem. Ponavadi dam za primer kar besedo “kruh”, ki jo Srbi izgovarjajo “leb”. Za kakšno tipično slovensko besedo, ki bi jo Hrvati prisvojili pa sam še nisem slišal. Mimogrede, zgoraj se bojim, da si malo zamešal, Hrvati nas imenujejo “Alpski Srbi” in ne “Alpski Hrvati”.

    Drugače pa je tukaj moj lonček s podobno tematiko:

    http://volkec.blog.siol.net/2007/08/08/hrvaske-batine-za-slovenske-turiste/

  29. tomo pravi:

    @Alex van der Volk: Ne, ne me spraševati kateri, vendar en hrvaški politik je enkrat izjavil, da smo le alpski Hrvati. Seveda, tudi za alpske Srbe nas imajo. Pač, kretenizmi.

  30. marelca pravi:

    Men je pa ladjica lepa.

  31. theedge theedge pravi:

    Vedno je zanimivo primerjat izraze v različnih jezikih, vendar ni vedno potrebno niti v tujino. Meni je zabavno že primerjati izraze v različnih slovenskih narečjih: Samokolnica ->Karjola -> šajtrga… še jih je pa se nemorem spomnit :)

  32. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Kaj pa če jaz omenim “parwn” (izg. paruon), ve kdo kaj je to? :) )

  33. nada pravi:

    Ja,no končno si pribiciklal na blog……?!

  34. Zima pravi:

    Hrvatom slovenske besede lepše od hrvaških?

    Falu si čisto vse, kar se da falit. Če Istrijanov ne razumeste jih pustte vsaj na miru, ne peštajte jih v vrečo s Slovenci in Hrvati.

    Za Istrijana nič bolj navadnega kot vprašat Kamo greš? ali Kamo reš? To je istrski vsakdan in govor. In da nebi mislu, da je to novodobno, tako je že već sto let, ni govora o prevzemanju besede v zadnjem času kot trdiš ti.

    Šape na Istrijane stežejo Hrvati in Slovenci, sporočilo obojim pa je enako: hote si na mater na vzhodu prek Učke in mimo Preluka v hrib, na sever pa smer Kozina in naprej, ne se ustavit. Vsi bi Istrijane učili pameti podprti z nobenim znanjem o Istri, ljudeh, narečjih in zgodovini.

    Še kratka misel unim, ki tle mešajo Srbe, srbščino itn (Mustang, Alojz,…): trubila!

    Aja pizde: Dunaj=Beč …bečki (ne bećki) konjušari

  35. tomo pravi:

    @Zima: Hvala za razširjanje obzorij, čeprav tvoje izrazoslovje kvari tvojo kredibilnost.

  36. Zima pravi:

    Nič osebnega. Ne maram vpletanja politike. Dosti njim se zdi istrijanski govor podoben slovenskemu. Je pa samo podoben, ne slovenski. Sam dobro veš, da je tvoj naslov dober samo za drek mešat (dnevna politika).

    To kar pišejo Mustang, Alojz (jezikoslovec, niti j od jezikoslovec, ku si ti objektiven, je še kdu – ne znaš slovensko) nima veze z blogom in je navadna velikosrbska propaganda. Da ne govorim o ostali hervardih, Jelinčičih po pameti in podobnih, za katere je Istra slovenska in bla, bla, bla. Istra je svoja, je pojem, ki so ga teli zabrisat v Sloveniji in anka Hrvati za vreme pokojnega Franeta Tuđmana (pazinska županija mesto istrske).

    Lepo je napisal Gregor: potrudte se razumit Istrijane. Ne v Istro prihajat in domaće vadit pameti kdo so, kako govorijo in kam spadajo. Če vam pomaga razumet zakaj me to moti: Istrijan ne bo nikdar šou po sveti in druge vadil pameti.

    In ne pozabit – pršu bo dan, ko bo Istra visoko v zrak zdignla svojo bandero. Države se menjajo, Istra in Istrijani ostanejo. Kamo greš? Doma.

  37. tomo pravi:

    @Zima: poglej, naslov je res “lovec na klike”, vendar je vse zastavljeno v vprašalni obliki, češ, v stilu je res tako? S tega vidika so vsi komentarji zelo na mestu, še posebej tvoj.

    Ne dolgo nazaj smo se s kolesi vozili po vaseh dolino reke Mirne. V eni izmed vasi v okolici Oprtalja smo gospo s polomljeno hrvaščino vprašali za smer. Odgovorila nam je v slovenščini, o dialektu ne bi sodil, vendar hrvaških besed ni bilo vmes. Seveda, v sosednji vasi, kjer je gostilna pa govorijo hrvaško (če je bila “istranščina” ne morem soditi). Res, nacije so se tukaj mešale, s tem, da v istrskih vaseh še nisem slišal italijanščine, pa sem tam že precej hodil naokoli.

  38. Zima pravi:

    Greš in lačen (lačan – v Istri jo rabijo) so tudi hrvaške besede.

    Bazgoni (Buzećani, Ročani) so kajkavci. Va isto vreće gredo anka oni okoli Mirne, te ga kapi. Samo stavčna struktura njihove govorice je značilna za čakavski govor, manj podobna slovenskemu.

    Istra je puna krgana forešteh, zato boš ti težko reku, kdu govori istrijansko in kateri ne.

    Istrobeneški (tzv. talijanski) boš slišal na zahodni obali in južni obali, manj v srednji Istri. Ku ga nesi ču, si malo hodil po Istri.

  39. andrea pravi:

    Dragi moji, kamo greš je tipično za istarsku čakavštinu. Ništa se ne krade od slovenskog, malo se iskulirajte. A to da je Istra bila slo prije 1945, to je previše. Pročitajte si par knjiga, ne lupetajte u prazno. Ako ne razumijete jezik, mogu engleski, talijanski ili njemački.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !