Preživel 2. MTB Maraton Terme Snovik

31.07.2007 ob 07:25

V nedeljo zjutraj sem po dolgem času stal na štartu gorsko kolesarske dirke, 2. Maratona Terme Snovik,ki se ponaša s 3200 metrov višinske razlike v 75 kilometrih, boj pa se je bil tudi za naslove državnih prvakov.

V sredo je bil pri meni nekdanji sotekmovalec Jure1. Ko sem mu omenil, da grem na ta zahtevni maraton, se je na hitro odločil, da gre, kljub samo 400-tim kilometrom v nogah, na dirko tudi sam. Kapo dol, mnogi z desetkrat več kilometrov v nogah so jamrali, da niso dovolj pripravljeni. O dirki se je razpisal tudi K E D A.

Sam sem, glede na to, da se z gorskim kolesom samo vozim po hribih, kar ni niti malo podobno resnemu treningu, sklenil, da bom vsaj prva dva klanca vozil počasi s srčnim utripom med 150 in 160 utripov na minuto. Jure je dejal, da upa, da se me bo lahko držal, tako da je bilo nekako sklenjeno, da se bova vozila skupaj.

Počasen štart

Štartala sva počasi, iz ozadja. V prvi klanec sva kljub pogovornemu tempu prehitela precej kolesarjev, še več pa na prvem, edinem, tehnično vsaj malo zahtevnem spustu. Na koncu spusta sem imel prvo tehnično težavo, zaradi katere sva se za par minut ustavila, prehiteli pa so naju vsi, ki sva jih prehitela na spustu. Navzgor mi je zavihalo kletko od zavornih oblog pri diskastih zavorah, tako da je delno drgnila ob diske. Zadeva je povzročala nadležen hrup, popraviti se ni dalo, tako da sem kar nadaljeval.

Vzpon na Menino planino

Po spustu je po kratkem ravninskem odseku sledil dolg vzpon na Menino planino. Kmalu sva polovila nekatere, ki so šli mimo med reševanjem tehničnega problema. Dvema je ugajal najin tempo, tako da smo do prve okrepčevalne postaje na prvi tretjini vzpona vozili skupaj. Pri stojnici s pijačo in jedačo sva napolnila bidone in žepe s frutabelami. Na moje začudenje se najina kompanjona s prvega dela vzpona na Menino planino nista ustavila. Očitno je bila to napaka, saj sva ju v nadaljevanju vzponu hitro dohitela. Na najbolj strmem delu je Jureta začelo malo »zabijat«. »Trde noge imam,« je dejal. Ker je bila še dolga pot do cilja na Veliki planini, sem sklenil, da grem z njim do konca vzpona na Menino planino, kljub počasnejšemu tempu.

Vratolomen spust z Menine planine

Na vrhu Menine planine sva se ustavila pri okrepčevalni postaji in ponovila postopek iz prve. Pričel se je dolg, ne tako strm, spust proti Novi Štifti. Spet sva prehitela kopico kolesarjev, Jure je letel, kot sneta skira, kljub temu, da nima zadnjega vzmetenja. Izgubil sem ga na delu spusta, kjer je bilo malo ravnine in rahlega klanca navzgor.

Pospešeno proti Črnivcu in “zabitek” na koncu klanca

V Novi Štifti sem se na hitro ustavil na tretji okrepčevalni postaji in pohodil plin proti Črnivcu. Počutil sem se bolje, kot sem pričakoval, tako da sem si rekel:« Tole grem hitreje, potem na Veliko planino bom pa že nekako »na škrge« prišel.« Prehitel sem spet kopico kolesarjev, na Črnivcu pa na moje začudenje ni bilo okrepčevalne postaje, ki bi mi takrat prišla zelo prav. Do konca predzadnjega vzpona je bilo še 300 peklenskih metrov višinskih metrov vzpona, jaz pa brez frutabel in z zadnjimi kapljicami energijskega koncentrata v žepu.

Na cestnem prelazu Črnivec smo prečkali glavno cesto in mukotrpen ter dolgočasen vzpon se je nadaljeval. Prve kilometre je še kar šlo, nato me je začel boleti hrbet, rit, na koncu vzpona sem delal raztezne vaje, malo hodil, na začetku spusta pa so probleme delale še prebavne težave. »Zabilo me je, kot prasca.« Moral sem iti na stransko pot, na »WC« v grmovje. Kaj takega pa še ne. V tistem času so šli mimo vsi, katere sem prehitel na spustu z Menine planine in na vzponu. Ves trud zaman, preklel sem sebe, ker sem imel s sabo premalo gelov, zraven pa po malem še organizatorja, ker je dal na začetku in na koncu spusta po eno okrepčevalno postajo, na Črnivcu pa nobene. Mimo se je pripeljal tudi Jure, za njim še dva, nato pa sem se počasi spravil nazaj na kolo.

Malo naprej je bila zadnja okrepčevalna postajo, kjer sem si žepe napolnil s frutabelami za zadnjo borbo s klancem, tokrat na Veliko planino.

Malce lažje na zadnjem vzponu na Veliko planino

Vzpona sem se lotil v počasnem tempu. Telo se je do sredine očitno že malo opomoglo, tako da sem pospešil, vmes prehitel še dva gorska kolesarja, zadnji del vzpona, ki je bil rahlo tehnično zahteven, pa prevozil s srednjim zobnikom. Kmalu je bil na vidiku cilj, katerega sem prevozil z zvrhano mero olajšanja.

Tanja Žakelj in Luka Mezgec najhitrejša

Absolutno je bil najhitrejši Luka Mezgec, drugi pa Anže Bizjak. Oba sta v svojih kategorijah osvojila naslov državnega prvaka v gorsko kolesarskem maratonu. Med ženskami je bila najhitrejša lanska mladinska svetovna prvakinja Tanja Žakelj. Več >> Rezultati

Cilj dosežen

Vozil sem 5 ur in 24 minut. Med časom v grmovju sem ustavil štoparico, tako da je neto čas na kolesu pokazal sedem minut manj, z energijskimi geli in ploščicami bolje načrtovano vožnjo pa bi bilo precej bolje. Kakorkoli, skromen cilj, vožnja med petimi in šestimi urami, je bil dosežen.

Fizično zahtevno, tehnično nezahtevno

Trasa maratona je bilo fizično zelo zahtevna, na ravni svetovnih pokalov, vendar za moj okus s premalo tehničnih odsekov. Če bi bili vsi spusti vsaj rahlo tehnični, na ravni prvega, bi uspešno razbili monotonost makadamskih cest.

Pohvala osebju na progi

Trasa je bila zelo dobro označena, redarji in osebje na okrepčevalnih postajah pa izredno prijazni in vedno na voljo za pomoč. Hvala vsem! Izredno so se izkazali harmonikarji, ki so stali na kratkem vzponu med prvim daljšim spustom. Zaigrali so nam namreč par domačih, kar človeka med grizenjem v strm klanec spravi v dobro voljo.

S tujino primerljivo visoka štartnina, vendar…

Poznam kar nekaj kolesarjev, ki se maratona niso udeležili zaradi relativno drage štartnine. 40€ v predprijavi in 50€ na dan prireditve je veliko za marsikateri žep. Štartnina je primerljiva s podobnimi prireditvami v tujini, vendar tam dobiš v darilni vrečki velikokrat v materialu več nazaj, kot si plačal za štartnino.

Hitra podelitev nagrad, majic in kolajn najboljšim

Sprva sem bil navdušen, ker se je podelitev nagrad najboljšim pričela pred napovedanim časom, kar je bila včasih redkost. Za to pohvala organizatorju in obenem graja sodnikom, časomerilcem in pripravljalcem rezultatov, ki so voditelja podelitve spravili v sila neprijeten položaj, s tem, ko so bili rezultati za takšno prireditev najbolj kritičnih kategorij, rekreativcev med 20 in 50 let, napačni. Menim, da bi vsak rade volje počakal še pol ure, v miru pojedel obrok do konca, samo da bi bili rezultati pravilno dokončani, sicer dobro organizirana prireditev pa bi bila brez ene črne pike.

MTB maraton snovik

Uspešnost takšne prireditve se poleg brezhibne izvedbe meri tudi v številu udeležencev. Največ se jih prijavi moških, rekreativcev brez licenc v starosti med 20 in 50 let. To je segment, na katerem mora delati prireditelj, da doseže čimbolj množično udeležbo. Če se jim »zameriš« s kakšno občutljivo zadevo, kot so npr. pomanjkljivi ali napačni rezultati, jih je težko prepričati, da se vrnejo.

Posebno pohvalo si zasluži tudi mtb.si, edini spletni portal v slovenskem jeziku, ki je specializiran za gorsko kolesarjenje. Prireditev so spremljali v živo.

Predlogi za izboljšanje prireditve:

  • Maraton naj bo krožnega tipa s štartom in ciljem v Snoviku. Težko prigarane višinske metre bi bilo pravi užitek pokuriti na spustu proti Snoviku.
  • Doda naj se več stez in gozdarskih vlak, tako da se še poveča zanimivost trase in razbije makadamska monotonost.
  • Merjenje časov s čipi ni več tako drago, kot je bilo nekoč, trenutni rezultati pa so ob primerni računalniški opremi na voljo v vsakem trenutku. Dokončni rezultati pa takoj po koncu roka za pritožbe.
  • Izboljša naj se spletna stran prireditve, tako po tehnični, kot po vsebinski plati (tekst, fotografije, video, grafi). Informiranje po kolesarskih forumih je omejeno na preozek krog ljudi.
  • Darilno vrečko, še posebej, če so notri karte za terme, za gondolo ter podobno, naj se izroči po plačilu štartnine in ne po vračilu štartnih številk, katerih vračilo naj se zagotovi na drug način.
  • Na majici, ki jo je dobil vsak udeleženec, naj bo poleg naziva in sponzorjev omenjena tudi težavnost maratona, zaradi katere je vsak ponosen, da je prevozil traso maratona. Npr. 3200m višinske razlike v 75-ih kilometrih. Vsak bi majico s takšnim napisom s ponosom nosil in delal reklamo tej čudoviti prireditvi. V obliki, kot smo jo dobili letos, menim, da jo bodo v javnosti nosili le redki.
  • Smiselneje porazdeljene okrepčevalne postaje. Dvomim, da je na spustu iz Menine planine do Nove Štifte, kdo spil in pojedel vse, kar je vzel na začetku spusta. Okrepčevalno postajo iz Nove Štifte bi prestavil na Črnivec.
Toliko s strani enega izmed 166 udeležencev. Ponavadi se graja, predlogov pa se ne daje. K O N E C http://video.google.com/videoplay?docid=3015378417784791015

  1. Lanski amaterski državni prvak v cestni vožnji[]
  • Share/Bookmark
 

19 komentarjev na “Preživel 2. MTB Maraton Terme Snovik”

  1. chef chef pravi:

    Hehe, ti si torej dobesedno “shodu!” Bravo.

    Ja, nabrat 3200 v 75 km je res ogromno, česa takega še nisem videl. Če bi dodali še spust, bi bilo seveda takoj 15 km več.

    A Mezgec da se vrača, super, kar na lepem je izginil.

  2. matjc pravi:

    tomo a si predstavljaš da bi moral iz Velike Planine še v Snovik po “singlci” ali pa po malo bolj zahtevnem terenu? To bi blo pri taki utrojenosti čist prehudo in bi bla velika verjetnost za poškodbe.

    Moj predlog je da bi moralo biti v prvih dveh urah več tehnike in potem makedam oz. širše lepše poti.

  3. tomo pravi:

    @matjc: Se strinjam, za marsikoga bi morda bilo malo preveč. Po drugi strani pa bi se tudi drugače tempiral, če bi računal na spust. Na povratku do Snovika smo se iz Velike planine skorajda ves čas spuščali, tako da bi se najbrž tudi traso maratona dalo tako speljati.

    Da bi bilo malo več tehnike bi bilo dosti že, če bi na spustu z Menine planine naredili tako, da bi po kakšnih stezah, vlakah sekali ovinke.

  4. chef chef pravi:

    Saj veš, kako je pri nas z dovoljenji za singlce…

  5. tomo pravi:

    @Chef: Ja, hitro si na drugi strani ene čudne nezakonite uredbe. Zadevo se da lepo rešiti s kakšnimi na novo zaritimi traktorskimi potmi, vlakami itd. Že tako je veliko dela z organizacijo, da bi pa še vse steze itd. prijavil kot MTB progo, bi bilo ob naši birokraciji še za kakšno leto dela.

  6. dusank pravi:

    Fajn opis in vidim, da ste imeli tudi tisti spredaj ravno tako probleme kot mi, ki smo se vozikali bolj zadaj. Sem svoje občutke na kratko opisal na http://www.bicikel.com/sl/forum/?thread_id=15983&p=12 Priznam, da od utrujenosti na vrhu nisem bil tisti moment sposoben voziti še v dolino. Bi preveč tvegal, slaba koncentracija, mehke noge, … Bi gotov stegnu kje. :) Se pa strinjam in to smo tudi debatirali v družbi, da se naredi cilj tam kjer je štart. Pa, da se klonirajo plusi in odpravijo minusi, ki sem jih navedel.

  7. Insomniac Insomniac pravi:

    Dobri ste, zame bi bila že ta krajša trasa čist zadost zahtevna :)

  8. bamboo bamboo pravi:

    Sem vas videlaa kako ste sibali s kolesi…

  9. Ana pravi:

    Dobr si tole spisou:) Je blo res kr naporn, najbl je bla pa kriza zadnih 20km, se je tok ulekl… Čestitke usm!

  10. keda keda pravi:

    pozdrav, sedaj šele vidim, da sem se smilil sam sebi, ker je bilo večini še huje, kot meni. ne morem si predstavljati, kako bo čez nekaj let, ko ne bom več tolko kolesaril, želja za take podvige pa bo vseeno ostala. Takrat bo šele trpljenje, na koncu pa seveda zadoščenje. eni pač to razumemo pod uživanje. Drugače pa so pripombe kar na mestu, še posebej mora biti štart in cilj na enem mestu. Vsekakor, ker sem sam kot organizator že marsikaj izvedel, vem da so se organizatorji maksimalno potrudili. Pomanjkljivosti pa se vseeno najdejo, predvsem šparanje na udeležencih maratona dolgoročno ne vodi nikamor.

  11. Pi.Roman Pi.Roman pravi:

    Bravo, Tomo, tako za pedalkanje kot za pričujočo objavo. Konstruktivni predlogi v zaključku pa posekajo vse ostalo. Upam, da bo organizator videl tvoj prispevek. Za nagrado si pa prav gotovo zaslužiš brezplačno štartnino za prihodnje maratone in dve letni karti za bazen. :D

  12. Tomaž Zore pravi:

    ODGOVORI: -V opisu, zakaj piše da prireditev povezuje glavna dva turistična akterja v Kamniški občini ter občine Luče, Gornji Grad ter Kamnik. V napovedniku pa sem povedal da je to gorsko kolesarska avantura, gondola paše zraven. -problem lastništva, za vse moraš imeti dovoljenje. Ter seveda logistike. Cestno dirko je mnogo lažje organizirati. Na trasi je bilo 105 redarjev, ki morajo biti po končani dirki zadovoljni- delajo samo za malico-HVALA GASILCEM -Dvomim da bi čipi rešili problem ker ni nikakršnih signalov na progi. Na cilju ste lahko opazili da je bil mobi signal ter ga večino časa ni bilo.(vendar delamo na tem) -Spletna stran se strinjam – se dela(vabim vse strokovnjake- resno, vendar delamo , zastonj) -vrečke , se strinjam ter sem vzel na znanje -Majica -čudovita ideja-hvala -Okrepčevalne postaje, bomo pretehtali

    Generalno: Užival sem v tekmi , zato sem tudi porabil veliko svojega denarja, ter eno leto dela za priprave, zadnji mesec po cele dneve.

    Vendar je še lepše na kolesu, danes sem končno sedel na kolo ter počasi prevozil mali maratom.

  13. Jure pravi:

    Čudovit maraton. Še danes, ko sem bil na kolesu sem čutil posledice. Prihodnjič bom na štartu zagtovo imel več kilometrov.

  14. Perko Perko pravi:

    TOMO, mene pa zanima kako narediš senco okli fotografij, ker izpade zelo lepo.

  15. tomo pravi:

    @Perko: Photoshop –> Blending options –> odkljukaj Drop Shadow —> dvoklik na Drop Shadow –> Angle: 128 –> Distance: 10-20 —> Şize: 20 –> OK.

    Pod osnovnim layerjem, ki je slika daš novega, ki je podlaga in mu povečaš Canvas za 50px v desno in spodaj. Z vsemi nastavitvami se igraš za čim bolj všečen izgled. Tako nekako.

  16. theedge theedge pravi:

    Tako ko gledam slike je pokrajina prav sanjska, vedno sem si želel kolesarit po takem. Podobno slikovit je tudi vzpon na Mangrt, ki si ga želim odkolesarit v letošnjem septembru.

  17. theedge theedge pravi:

    Pogrešam tvoje objave tomo… te kolesarjenje tako zaposluje? :)

  18. tomo pravi:

    @theedge: Kolesarim res vsak dan, če sem doma, vendar bolj kot kolesarjenje me daje “blogerska lenoba”. :) Bo kmalu kakšen nov zapis.

  19. Tomotov plac » Objave » Video&foto: opravil z Ljubljanskim (pol)maratonom pravi:

    [...] Istra MTB Tartufi Tour – Parenzana Trije dnevi blata na Istra MTB Tartufi Tour – Parenzana Preživel 2. MTB Maraton Terme Snovik V New Yorku, Bostonu, Londonu, Berlinu, Parizu,…[↩]Me prav zanima koliko se jih je [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !