Tomotov plac

V nedeljo po posnetku MTB dirke za svetovni pokal na TVS2 sva se z mojo kandidatko za najboljšo polovico odpeljala do vasi Prtovč, ki leži pod Ratitovcem oz. nad Železniki v Selški dolini. Iz Prtovča sva se na Ratitovec peš odpravila ob 19h.

Takrat se je že rahlo shladilo, tako da je bila pot navkreber, Čez Povden, prav prijetna. Moje mišice so bile še malo prazne od sobotnega ogleda trase za MTB Maraton Snovik, katerega štart bo 29. julija v Snoviku v Tuhinjski dolini.

Pot navkreber do Povdna je po traktorski poti, srednje strma, primerna tudi za gorsko kolo. Povden je nekakšen prelaz na poti iz Prtovča proti vasem Danje, Torka in Sorica. Od tu, pot na Ratitovec zavije v desno, strmo v klanec, v predel, ki mi je všeč zaradi gostega gozda, ki je poln jelk.

Ko sva zapustila gozdno mejo, je steza zavila pod skale južnega pobočja. Nad skalami se je pasla cela čreda koz, ki se niti niso pustile preveč plašiti.

Moram omeniti, da ni prav nič očesu prijetno, ko pohodnik ob poti zagleda toaletni papir in človeške iztrebke, od katerih se še kadi. Ne razumem, ali je res tako težko stopiti pet metrov in potrebo opraviti za drevesom ali grmovjem. Ne, nekateri “frajerji” oz. bojazljivci, ki so prepričani, da so kače povsod izven utrjenih stez, to opravijo sredi najbolj obiskane poti.

Malo pred vrhom naju je presenetil pašnik. Ja, vrh Ratitovca je pravi pašnik, katerega v prehranske namene izkoriščajo Jagode, Cvete, Šeke in Liske.

Pet do pol devetih sva bila na vrhu, pri Krekovi koči. Pripravljalo se je na sončni zahod, čas, ki fotografijam daje tople barve.

Z Ireno sva malo popila, malce obredla okoliške kuclje, opazovala sončni zahod in jo ob devetih mahnila nazaj dol proti Prtovču – smer Razor.

Na poti navzdol sva srečala še en par, ki se je pozno odpravil osvojit Ratitovec. Še dva, ki vesta, da ima pozna ura svoj čar. Seveda, temu primerna mora biti tudi oprema, predvsem naglavna svetilka ali vsaj ročna.

Malo pred vasjo Prtovč naju je ujela tema. Strah, trepet in groza – niti ne (!), predvsem mir in tišina, tisto, česar v urbanih središčih kronično primanjkuje.

Celoten sprehod je trajal dve uri in pol. Bilo je ravno prav toplo. Popila sva dva litra cedevite in pojedla dve frutabeli.

Opisana pot na Ratitovec je čudovita pozimi ob polni luni, ko je polno snega. To pa je že druga zgodba. K O N E C.

Objavljeno v 18.07.2007 ob 08:25 in zapisano pod Foto sprehod, Ostali športi .