Indonezija ali raj je vzhodno

6.06.2007 ob 07:15

Raj je vzhodno trdim jaz, ki sem se malo poigral z naslovom Steinbeckovega romana Vzhodno od raja. Indonezija je med tistimi državami, v kateri je mnogo krajev, ki bi si lahko nadeli ime Raj. Med prvim obiskom Indonezije pred štirimi leti sva z Ireno na Lomboku spoznala dva Indonezijca, Hermawana in Nanuja. Skupaj smo bili v skupini, ki je preživela tri čudovite dni na poti do komodoških zmajev in otoka Flores. Ostali Evropejci domačina niso pretirano obrajtali, tako da sem nagovoril Hermawana in takrat se je spletlo zanimivo prijateljstvo, ki se s pomočjo spleta nadaljuje še danes.

Hermawan

Hermawan namreč dela za indonezijski Siol, CBN, kjer je sistemski administrator, tako da je lahko dosegljiv prek razno raznih orodjih za komuniciranje. Tako kot mnogo Zemljanov v državah t.i. tretjega sveta si tudi on želi nekoč obiskati Evropo in ZDA, vendar mu finance tega ne dopuščajo, tako da se raje odpravi na tedenska potovanja po Indoneziji. Upam, da mu bo nekoč uspelo priti na obisk v naš konec sveta in da bo dojel kako čudovit svet ima v svoji domovini. Minuli teden se je odpravil na izlet do kraja Udžung Kulon, sedem ur vožnje zahodno od Džakarte, kjer so se z druščino med mangrovi vozili s kanuji.

Na drugem obisku Indonezije sva z Ireno načrtovala, da bova po pristanku na letališču v Džakarti nemudoma pri Lion Air-u kupila letalsko karto za Manado na severu Sulavezija. Po pristanku naju je pri izhodu presenetil Hermawan, ki naju je prišel malo pogledat, preden odfrčava naprej. Najina sreča. Tisti dan je bil namreč nek indonezijski praznik, tako da so bili vsi leti polno zasedeni. Karto sva dobila šele za naslednji dan. Hermawan naju je rešil, saj nama je dobil hotelsko sobo za kolikor toliko razumno ceno. Sheratoni, Hiltoni in Hyatt-i okoli letališča so precej dragi.

Po omenjenem izletu mi je poslal fotografije z vabilom naj se vrneva na obisk. Med pogovorom sva prišla na idejo, da bi od Velikega brata poneumljanim Slovencem morda prikazala en foto žarek iz Indonezije – liberalno muslimanske države, največje muslimanske države na svetu, za katero marsikateri “intelektualec” iz zahoda meni, da je nevarna za potovanje oz. počitnikovanje.

Predsodki in z njimi povezan strah so zlo, ki nas spremlja že od nekdaj in takšne fotografije, takšne predsodke pomagajo razbijati. Pravi ubijalec predsodkov je samo obisk dežel, kot je npr. Indonezija, med katerim slehernika šokira prijaznost ljudi. Branje knjig in modrovanje ob kavi nikakor ni dovolj.

Predsodki so seveda zelo moderna stvar tudi med Indonezijci, morda še bolj kot drugje. Za mnoge prebivalce Džakarte je pravi avanturist kdorkoli, ki se odpravi na otoke vzhodno od Balija. Hermawana so prijatelji imeli za malo prismuknjenega, ker je šel celo do Floresa.

Na koncu zadnjega obiska Indonezija sva z Ireno obtičala v z nadutimi avstralskimi turisti nasičeni Kuti na Baliju. Tam sva iskala letalsko karto do Surabaye, saj sva imela v načrtu še hiter skok na vulkan Bromo, kjer naj bi se srečali s Hermawanom. Medtem ko smo se o tem menili prek spleta, sva imela nek čuden občutek, kot da mu je malo smotano. Kasneje je pojasnil zadevo. V Surabayi je bil na obisku pri punci, le da ni rekel, da je njegova punca – samo prijateljice, je trdil.

Med dolgimi urami na barki med plovbo do otoka Komodo sem tam nekje pri otoku Moyo, medtem ko mi je krulilo v želodcu, navdušeno razlagal kako je nasi goreng nekaj najboljšega kar Indonezija nudi. “Res je dober,” je pritrdil Hermawan,” vendar poskusiti moraš tistega na ulici v Džakarti,” je dodal. Tam je menda najboljši.

Poleg nasi gorenga z jajcem Indonezija slovi po odlični morski hrani. Za odtenek cene pri nas, človek dobi vse kar mu nudi morje. Prehvaljen jastog za euro ali dva ni nič posebnega. Če smo že pri cenah: petinpetdeset naših bivših tolarjev smo dali za veliko tuno, riž z omako, pražen krompir in dve koka koli. Poceni kot da bi se norca delali. Kje? Labuanbadžo na Floresu.

Mnogi, potem ko slišijo, da se odpravljam kam v Azijo, modro omenijo, da tam pa je tehnika poceni. Telefoni, kamere, fotoaparati itd. bojda skoraj zastonj. Ne vem kje, ne vem kdaj je temu bilo tako. Kjer sem hodil, so bile zadeve malenkost cenejše, tako malo, da raje kupim doma. Tudi v Singapurju je bila razlika v tem, da je bil določen produkt, ki je bil na policah naših trgovin šele čez nekaj mesecev kasneje, tam na razpolago za ceno naših, za Singapurce zastarelih, najaktualnejših, najboljših ter “oh in sploh” najboljših računalnikov, fotoaparatov, mobilnikov,… V Singapurju je bila izjema okolica metro postaje Bugis, kjer se je prodajalo precej rabljene, vendar skoraj nove, tehnike. Res poceni, pač so tehno friki.

V Indonezijo se zaradi nakupov tehnike ne splača hoditi. Tja se gre zaradi vulkanov, džungle, največje rože na svetu raflezije in rajskih otočkov. Na žalost je to preveč za slabotna ter razvajena srca mestnih srajc, ki za konec tedna z izpušnimi plini zasmradijo bližnje hribe, kot je Katarina nad Ljubljano, se nažrejo in napijejo do mrtvega v gostilni, drugi dan pa v službi razlagajo o podvigu za konec tedna, kot da bi najmanj na Triglav zlezli.

Nekaj posebnega je tudi zaradi na tisoče kilometrov obal, ki so poraščene z mangrovi. Veslanje po kanalih mangrov je doživetje posebne vrste. Hermawan si ga je privoščil.

V Ljubljani se je nedavno zgodil tikov pasar. Zaradi nečimrnih zahodnjakov, ki se kitijo s pohištvom iz tika, in pohlepnih Indonezijcev, se indonezijska džungla pospešeno krči. Orangutan na otoku Borneo ne more več po krošnjah visoko na drevesih potovati iz enega na drugi konec otoka. Ne kupuj izdelkov iz tika.

Hvala Hermawanu za fotografije. Upam, da bodo koga vzpodbudila k temu, da se bo odpravil v to deželo odličnih začimb in prenesel nazaj dober glas.

Sončni zahod za konec.

Oglej si video posnetke na Tomotovem placu:

Popoldan na gorskem kolesu v Polhograjcih Kolesarstvo: VN Kranja – video in foto Z gorskim kolesom na spust z Blegoša MTB fura pod Ratitovcem Gorsko kolesarjenje po obronkih Jelovice Trgovke na plaži Palolem v Goi, Indija Mlada Indijka hodi po vrvi in Prodajalka ananasa (spodaj) Vožnja z rikšo v Udaipurju v Indiji Prodajalke v Džajsalmerju v Indiji

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev na “Indonezija ali raj je vzhodno”

  1. ninamalina ninamalina pravi:

    odlična objava, odlične fotke :)

  2. chef chef pravi:

    Uh… ampak si me res narajcal s temle. Sem bolj mesten človek, zato načeloma raje obiskujem kakšna kozmopolitanska mesta, ampak tudi Indonezija seveda ni izključena. Tam je vsaj poceni, ha. Enkrat zagotovo! Predsodkov o nevarnostih gotovo nimam.

  3. tomo pravi:

    @nina: Hvala. @chef: Priporočam. Kozmopolitanska mesta imajo svoj čar, vendar jaz si mislim, da bom tja hodil, ko bom starejši, ko bo manj časa in ko se mi morda ne bo več dalo z nahrbtnikom na ramenih potepat.

  4. Barbara pravi:

    Indonezija rules!!! Komi čakam, da si najdem nekaj časa, da še v celoti preberem tvoj blog in komaj čakam da grem julija spet nazaj v vzhodni raj!!;)

  5. mArkedzani pravi:

    fantasticno!

  6. chef chef pravi:

    @tomo: to imaš pa prav, ja.

  7. verbatim pravi:

    Glede na tvoje slike vidim, da se vse več žensk oblači v muslimanska oblačila, kar za Indonezijo prej ni bilo običajno zaradi prevelike vročine in vlage. Upajmo, da ne bodo v Indoneziji sprejeli že pripravljenega “antipornografskega” zakona, ki bo pravzaprav zapovedal muslimanska oblačila (škoda, da se ta skrajnost zaostruje) in kar bi precej oklestilo število turistov v tem lepem delu sveta.

  8. alen pravi:

    Pozdravljen! Imaš pa talent za publiciranje, lepo si to predstavil. Glede na branje tvojih objav sklepam da zivis na nacelu “Beseda ni konj”, zato ti jaz postavljam nekaj vprašanj, saj z drago potujeva 9/7 iz KL v Singapore in od tam na Javo za mesec dni: Kako je z denarjem (dolarji ali evri)? Kako se najbolje prenočuje med potovanjem po Javi? Kakšno priporočilo za organizatorja izletov tam? Hotel v Singaporju, KL, Jakarti? Kje naj preživiva zadnji teden (domov letiva iz balija DPS )? Če imaš trenutek tudi za delit iskušnje mi posreduj email. Hvala! ps: Barbara, kam potuješ?

  9. tomo pravi:

    @alen: Hvala. Sem vama kar nevoščljiv, ker se odpravljata v tako čudovite konce.

    Kar se valute tiče: ko sem bil tam nazadnje je bil dolar veliko bolj aktualen, povsod se je dalo menjati, z evri temu ni bilo tako. V zadnjih dveh letih je tja šlo kar precej prijateljev, ki so poročali, da se sedaj, da evre enako povsod menjati, kot dolarje. Evro je veliko bolj stabilen, domačini ga bolj spoštujejo zaradi večje nominalne vrednosti (to mi nikoli ni bilo čisto jasno, pa vseeno), tako da bi jaz šel z evri. Na Filipinih, ki so primerljivi, je bil evro kakšen mesec nazaj veliko bolj zaželjen. Vzemita evre.

    Priporočil glede organizatorjev izletov za po Javi nimam, morda samo to, da čim več prepotujta sama – je veliko večje doživetje, več domačinov spoznaš, ki so res prijazni ljudje. Prenočevanje: v obzir vzemita vodič, kot je Lonely Planet, domačinom ne verjemita vsega (pač, kapitalizem v izvorni obliki), vedno se pogajajta za ceno – jaz začnem pri 40% ponujene :) . Za Sulavezi imam en dober kontakt.

    V Singapurju sva prenočevala v enem hostlu v Little India – v dormu za cca 25 USD$ na osebo, nič posebnega. Ni ravno nekaj kar bi priporočal, je pa poceni za Singapur. Prenočišča tam ni težko dobiti, ti kar na ulici ponujajo, vsaj v okolici Bugis station (središče) in Little India.

    V KL nisva prespala, prav tako ne v Džakarti, ki sva se jo izogibala, kot hudič križa. Zadnji teden preživita na Baliju, če se le da, ne v Kuti na eni izmed dveh Poppies Lane. Dovolj zgodaj rezervirajta letalsko karto, recimo vsaj teden prej, in v Džakarto iz Balija letita na dan leta iz Džakarte v Evropo. Džakarta ni mesto, kjer bi hotela zaključiti dopust. Prav tako ne omenjeni del Kute. Na Baliju močno priporočam Padangbai, mesto, kjer je trajekt za Lombok, na obeh straneh sta dve čudoviti plaži in toplice v bližini Lovine, Amed pa je še tisti pristni Bali, kjer še ni toliko turizma. Riževe terase so čudovite v Tirtagangi. Če bosta imela čas skočita še na otočke Gili Air, Meno in Trawangan ob Lombokovi obali.

    Če te še kaj zanima, kar vprašaj na mail blog.tomo@gmail.com, lahko pa tudi kar tukaj.

  10. Tomotov plac » Objave » Šli v in ušli iz Pekla pravi:

    [...] Indonezija ali raj je vzhodno Potok Borovniščica izvira pod vasicama D.Otave in G.Otave (Otavščica).[↩]   [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !