potovanja, gorsko kolesarjenje – MTB, šmorn, www
Spet se nas je zbralo osem gorskih kolesarjev in mahnili smo jo na Mežaklo nad Bledom oz. Jesenicami. Pedala smo navijali Sandi, Miran, Grega, Tadej, Luka, Rok, Primož in Tomo.
Oglej si posnetek celotne ture:
Včeraj sva se z Ireno odpravila na en sprehod iz Kobile na Lubnik. Bilo je vroče, zmerno strmo, pot pa obdana z rožicami.
Mladinka in mladinci KK Završnice, ki tekmujejo v gorsko kolesarskem krosu, so letošnje zimske priprave opravili na Lošinju. Dobili so en zanimiv, skalnat, spust, na katerem so na kolesih brez zadnjega vzmetenja vadili spustaške veščine.
Sandi in Matjaž sta si dala opravka s kamero, Eva, Figaro, Primož, Matevž, Luka in Nejc pa so uživali na kolesih.
Pojačaj glasnost zvočnikov oz. slušalke na glavo in si oglej video:
http://video.google.com/videoplay?docid=7791717790394466129Z montažo v Pinnaclovem Studiju se je matral Figaro.
Časovni trak bom zavrtel malo nazaj, na dva dneva pred odhodom na Filipine, ko smo z gorsko kolesarsko klapo imeli prvo letošnjo skupno turo. Malce smo kolesarili, malo več jedli in se veliko smejali. Na kupu smo bili skoraj vsi, ki smo še nekaj let nazaj skupaj trenirali in hodili na dirke.
http://video.google.com/videoplay?docid=-6582573196193699148 Beri naprej »
Predzadnjo soboto sem se po DM teku za ženske, kjer sem spremljal Ireno, odpravil na gorsko kolesarsko furo po Bornovi poti in na Zelenico. Na poti polni adrenalina so bili somučeniki Sandi, Miran, Tomaž, Rok in Primož. Slednji je med gorsko kolesarsko srenjo dobro znan kot Figaro. Redki vedo, zakaj je temu tako.
Danes sem mojo punco Ireno spremljal na na DM-ov tek za ženske. Tekačic je bilo ogromno, točne številke ne vem, vendar Irena je imela štartno številko 1589. Očitno je rekreacije v Sloveniji v vzponu. Vzdušje je bilo družinsko, pravo nasprotje rekreativnih tekem, kjer tekmovalni moški dodatno naelektrijo ozračje, ki se odraža predvsem po vonju olja za ogrevanje mišic, katerega danes v Tivoliju v Ljubljani ni bilo čutiti.
Ena izmed zadev na katero smo gorski kolesarji zelo občutljivi so gume oz. plašči na naših drvarnicah. Širina, trdota, mehkota, barva, groba ali ne groba in predvsem pritisk v gumah so zadeve, o katerih ima vsak svoje mišljenje. V časih, ko so ven prišle t.i. semi-slick gume, si bil ta glavni frajer, če si imel spredaj navadno kros gumo, na zadnjem kolesu pa semi-slick. Sam sem vedno prisegal na Michelinove gume za gorska kolesa. Prva me je navdušila Wildgripper, saj je blato s te gume kar samo dol letelo. Kasneje sem vozil vse Michelinove gume za kros, ki so bile na razpolago. Dobre gume, pa še sponzor jih je uvažal.
Na zadnjem, trenutnem, kolesu pa so bile ob nakupu nameščeni plašči Schwalbe Nobby Nic 2.2 – “triple compound” za boljši oprijem, nižji kotalni upor in vzdržljivost, predvsem pa da se ne predre kar tako. In res, s to gumo defektov skorajda ni.
