Z gorskim kolesom na Hruškov spust in Lubnik

25.05.2007 ob 10:43

Včeraj sem se odpravil na gorskokolesarsko turo, ki jo že celo večnost nisem prevozil, en del pa je bil zame nov. Od doma v Škofji Loki do Crngroba, kjer sem zagrizel v klanec na Planico, od tam do Čepulj in na Sv. Mohorja, ki 949m visoko nad morsko gladino bdi nad Selško dolino. Od tam po strmem spustu (stezica za cerkvijo) v vas Knape in do vasi Praprotno, kjer sem se povzpel na Lubnik in nato skoraj naravnost dol do Selške Sore.

Na Planico

Zadeva se je začela zapletat pri cerkvi v Crngrobu, kjer klanec postane strm ter posut s koreninami. Po koreninastem delu sem samo prečil običajno pot na Planico in zagrizel v naslednjo strmino. Na Planico se namreč zadnje čase vozim po stranskih stezicah, ki jo večinoma uporabljajo gobarji in borovničarji. Po prvih dveh klancih in spustih po singlcah je sledil tretji, po katerem teče ena najlepših stezic v Loškem kotu. Zelo je strma in rahlo ovinkasta, tako da je ob izdatni hitrosti primerna tudi za en adrenalinski spust.

Planica

Kmalu sem prišel na Planico in se po dolgem času spustil po klancu na desno do vasi Čepulje, od koder je sledil vzpon do Sv. Mohorja nad Selško dolino. Vzpon je na čase rahlo duhamoren, saj gre za makadamsko pot, ki se bolj ali na čase manj strmo vzpenja.

Sv. Mohor

Cilj izleta je bil predvsem en spust, ki je opisan na tabli in ga doslej še nisem imel prilike spoznati od blizu. Začne se na stezici za cerkvico Sv. Mohorja in je znan tudi kot Hruškov spust. Doma sem pozabil podrobnejši opis, tako da sem šel dol kar po občutku oz. bolj utrjenih stezah. Tam sem se do prve ceste, kjer prideš do vikend hiše, držal leve in strmo navzdol po travniku. Nadaljevanje spusta sem našel za vikend hišo. Znova zelo strm odsek po gozdu in travniku (po travniku je tekla steza) začinjen s koreninami in serpentinami. Ta spust zelo priporočam. Za gorske kolesarje je nekako srednje zahtevnosti, ostalim pa odsvetujem vožnjo s kolesom po tem terenu oz. svetujem za začetek lažje spuste.

Hruškov spust

Prišel sem do vasi Hudi Laz. Za nadaljevanje spusta naravnost v vas Ševlje mi je zmanjkalo spomina, tako da sem se najprej malo po asfaltu, nato pa po kolovozni poti spustil v vas Knape blizu Bukovščice, kjer je bila nekoč doma ena najboljših gorskih kolesark na svetu, Blaža Klemenčič.

Po Selški dolini do Praprotna in že se je cesta po koncu postavila. Po asfaltu sem se povzpel na Sv. Tomaža in nato po traktorski poti na Lubnik. Nisem šel čisto do koče na Lubniku, ampak, pohodniki in gorski kolesarji bodo vedeli, do zadnjih klopc, če greš na Lubnik peš.

Vzpon na Lubnik

Malo preden se začne tehnično še kar zahteven spust, sem srečal dva gorsko kolesarska frajerja s polnovzmetenimi kolesi, ki so namenjena bolj ali manj samo spustu oz. vožnji v parkih, kot je v Kranjski Gori. Oblačila sta se v zaščitni jopič, na katerem so ščitniki za hrbet, ramena, komolce,… Meni sta bila blazno smešna, saj je takšnih frajerjev, zaradi vedno večje komercializacije našega športa, vedno več. Gorsko kolo za spust, s čimveč hoda na fedrih, najdebelejše gume, integral čelada, malo znanja, prazna glava … to bi bili nekako skupni imenovalci.

Problem tega segmenta gorskih kolesarjev je v tem, da se redki znajo obnašat na kolesu oz. nimajo tehnike vožnje, kar potem kompenzirajo s fedri, ki imajo veliko hoda. Vse lepo in prav dokler ne padeš, kar je treba znati, da ne pride do poškodb. S tovrstnimi kolesi se pade pri visokih hitrostih, kolo pa te zaradi kota prednjih vilic zabriše naravnost v tla. Pri kolesih za kros je težje dosegati visoke hitrosti oz. potrebuješ več znanja, ko te pa že zabriše čez balanco, letiš čez balanco v loku na tla, tako da je lažje narediti npr. preval (salto), s čimer se močno ublaži posledice padca. Omenjenih dveh frajerjev nisem več videl, čeprav sem se na spustu zaradi problemov s čelado ustavljal.

Spust se prične s skalnim odsekom, ki je težaven predvsem zaradi nizke hitrosti pri vstopu na ta del. Probleme mi dela samo še ene par metrov, ostalo vse zvozim. Pred dvema letoma sem ta odsek pešačil. Nadaljuje se s hitrim odsekom po skalah in strmim ter koreninastim delom v gozdu nad vasjo Gabrovo. Celoten odsek je po planinski poti, skorajda loški romarski poti. Prednost tega spusta za gorske kolesarje je, da če je na poti veliko planincev, lahko izberemo kanal, ki teče vzporedno s planinsko potjo, kjer planinci praviloma ne hodijo.

Nad vasjo Gabrovo levo dol do Selške Sore, tudi po markirani planinski poti, kjer so planinci zelo redki. Če jih že kdo sreča, nujno pozdraviti in močno zmanjšati hitrost. Druga polovica se prične s hitrim odsekom, proti koncu pa se prevesi v srednje zahtevno singlco, ki se konča s spustom prek dveh večjih skal in že smo pri Selški Sori.

Povzpel sem se še do Grebenarja za loškim Kranjclnom in se spustil na Mestni trg v Šk. Loki. Začuda me dež na celi poti ni ujel.

Tura je srednje zahtevna z enim srednje zahtevnim in drugim malo bolj zahtevnim spustom. Prevozi se jo v dveh do treh urah. Podrobnejših podatkov nimam, saj imam Polarja na servisu, oz. jih dobite na zgornjih linkih. Konec.

  • Share/Bookmark
 

25 komentarjev na “Z gorskim kolesom na Hruškov spust in Lubnik”

  1. ZigaK pravi:

    frirajderja sta šla najbrž po kakšnem težjem spustu

  2. Gofra pravi:

    …če se ne motim, je še težji del spusta edinole ce štartaš z vrha Lubnika (koca) po pešpoti, ki pelje pravokotno navzdol (štart mimo ograjice pod kočo).

    Opisani kamniti del pa tudi sam smatram za dokaj težaven predvsem zaradi tega kar je Tomo že omenil – nizke vstopne hitrosti. Zoprno zna biti tudi v daljših sušnih obdobjih, ko se na sicer gladkih skalah začne nabirati droben pesek in prah.

    Ne razumem pa, zakaj se ti zdi smešno, če se nekdo pač bolj konkretno zaščiti preden opravi spust? Saj ne pravim, najbrz je res precej “junakov”, ki izgledajo 10x huje kot se potem znajo peljati, ampak vseeno – tudi sam vozim podobno zaščiten (brez “jopiča” sicer) pa se nimam zaradi tega za popolnoma nič posebnega. Nekako sem se našel v tistem opisu frajerjev in zadevo vzel osebno, za kar se sicer opravičujem…

  3. Gašper pravi:

    Dobr napisan tole…….morm rečt da sem tudi jaz prekolesaril tole turco pa bi jo rad ponovno vendar trenutno nimam ustreznega kolesa oz. imam samo dirkalno kolo.Še zmeraj mi pa ostane Jošt,Čepulje,Planica :)

  4. matej1001 pravi:

    Tudi jaz bi jo z veseljem prekolesaril, le če bi živel malo bliže.Hudo…

  5. Kašpar Kašpar pravi:

    Fina tura :)

  6. chef chef pravi:

    …če mora tomo na spustu dol stopit… potem pa verjemite, da gre za jebeni spust :D

    Kar se pa tiče fantinov na FR biciklnih… ko sem še dirkal, sem enkrat ene take srečal med treningom na Golovcu. Na vrhu enega dropa so se ustavili, kakšnih 5 jih je bilo, študirali linijo in bili blazno pametni, kot sem ugotovil v tistih parih sekundah. Jaz pa na trdaku, zic ekstremno visoko ck-ck-ck, sem bil dol, hehe. Bruke.

  7. tomo pravi:

    @ZigaK: nista šla po težjem, če bi, bi se drugje oblačila v ščitnike. Sicer pa kot že omenjeno, težji je ta z vrha, ki ga omenja Gofra in če imava istega v mislih je res vratolomen. Nisem še poskusil z vožnjo tam dol.

    @Gofra: prah je zoprn, neprimerno bolj težavnost omenjenega odseka poveča mahovje in vlaga, sploh, če se tam voziš kakšno uro po dežju, ko skale postanejo nevarno mastne.

    Zakaj sta se mi “frirajderja” zdela smešna? Vzrok za to gre iskati predvsem v sami filozofiji kolesarjenja, ki je pri takšnih, ki se pogosto na vrh klanca pripeljejo v kombiju, povsem drugačna od bolj kompletnih (gorskih) kolesarjev, ki delajo ture po hribih, vozijo tehnične odseke, se ne zmrdujejo nad dolgimi klanci, se jim ni pod častjo usesti na specialko, … glede tega bom moral enkrat poseben zapis narediti. Torej različen pogled na naš šport bi bil prvi in temeljen vzrok.

    Kot si najbrž opazil sem omenil komercializacijo našega športa in obnašanje na kolesu. Noben pameten trgovec (razen Valy (Žagar) iz Kranja) ti ne bo, potem ko boš npr. pojamral, da težko spelješ kakšen tehničen spust, svetoval določenega treninga, s katerim bi izboljšal svojo vožnjo. Vsak ti bo rekel, da potrebuješ drugačno kolo, bolj “All mountain”, “freeride”, z več hoda skratka. Njegova naloga je pač maksimiziranje dobička in mu je vseeno ali se boš zaradi neznanja zaletel v drevo pri 50 ali 80 km/h. Zadevo maksimizirajo še mediji, katerih vsebine so pogostokrat sponzorirane ravno s strani trgovcev. Ker je ponudba teh koles vedno večja, se ta kolesa vedno bolj forsirajo in kar ponudijo, to ljudje kupijo. Nadalje: takšna stranka je veliko bolj hvaležna. Potrebovala bo še “pravo” čelado, ščitnike, očala, čevlje, obleko … in bistveno, več bo zagonila na servisu. OK, s tem ni načeloma nič narobe, vendar vedeti moraš, da trgovci po celem svetu najbolj služijo na neumnosti (nerazgledanost, nepreudarnosti,..) in zavisti. S tega vidika so mi takšni frajerji, smešni. Poudarjam, redki se s takšnim kolesom res znajo peljati in fantov, ki sem ju srečal res nisem poznal, dam pa roko v ogenj, da je 90% same frajarije.

    Omenil sem tudi obnašanje na kolesu. S tem nisem mislil ali pozdraviš staro mamo, ki se peš matra v klanec ali ne. S tem sem mislil na pozicijo na kolesu glede na teren, strmino in hitrost. Človek, ki je pričel s trdakom (spredaj in zadaj nevzmeteno kolo) in postopoma, skupaj z znanjem presedlal iz kolesa s prednjim vzmetenjem na Fully v vseh različicah je neprimerno bolje tehnično podkovan, kot nekdo, ki je kar takoj pričel s tem športom na npr. freeride kolesu. Pa spet, koga briga, če tip med spustom na takšnem kolesu smešno izpade. Posameznik pa mora biti osveščen do mere, da ni treba znati samo furati, ampak tudi pasti in s takšnimi kolesi se pade drugače, kot z npr. XC kolesi. Enostavno te zabriše naravnost v tla. Hitrost je spet odvisna od posameznika do posameznika. No, in tak frajer potem enkrat res pade in se potolče, da gre v kliničnega, potem pa izpade res frajer, ker se vozi po tako “ekstremnem terenu”, da je padel – MTB izpade nevaren šport,… nihče pa ne pove, da je imel ta dečko zelo pomanjkljivo znanje glede na teren, kjer je staknil poškodbo.

    Eden najboljših gorskih kolesarjev v spustu je Nicolas Vouilloz: brez resnih poškodb, izgleda bolj računalniški freak, kot pa razbijaški mountajn bajker – vozi pa kot da bi bil iz drugega planeta. Mnogi bi radi izpadli tako, kot on – redki so tako nadarjeni, še bolj redki pa so tisti, ki so pripravljeni toliko trenirati, kot on. Lažje je kupiti drago kolo in vso pripadajočo opremo in že te ima množica za vsaj približno takšnega carja, kot je on. Enostavno, edino kar resnično šteje, je kako se pelješ in če nisi dorasel opremi, ki jo voziš, izpadeš, vsaj meni, smešno. Zanimivo, takšne smeškote potem kmalu vidiš v gostilni kako se s čikom v rokah širokoustijo o zadnjem “podvigu”, ki to ni.

    Če bi kdo rad peljal ta spust, naj piše na blog.tomo@gmail.com .

    @Chef: na tem odseku je celo beasy, “Ribca z Belce”, dol stopil.

  8. Gofra pravi:

    Tkole bom rekel – kar govoriš je vse res. Kljub dejstvu, da ne pomnim resnega padca s kolesa (kamoli kakšnih resnejših poškodb) in kljub temu da danes zvozim marsikaj, kar se mi je še leto, dve nazaj zdel najmanj idiotizem pa smatram, da ni nič napak, če je človek malce zaščiten ;)

    Tista o trgovcih drži kot pribita in tudi sam sem že prevečkrat stopil v to past :)

    Vsakomu, ki pretežni del te proge spelje s trdakom, kapo dol. Pa ne ciljam na vzmetenje, bolj na geometrijo kolesa. Sam jo speljem sice brez sestopa, je pa daleč od tega, da bi rekel da je enostavno.

    Varno vožnjo ;)

    lpf

  9. Vinko pravi:

    ah, tud Zagar ti ni vec to kar je nekdaj bil. Kolegici, ki je hotla sam en spodobn kolo za v hribe, je prodal polno vzmetenga za po stengah se furat, sam zato, ker ga je dobila ful cnej. Spozna se pa ne tolk, da bi vedla, da to ni kolo za v hribe…

  10. tomo pravi:

    @gofra: očitno nisem bil dovolj jasen. Vsekakor je zaščita pozitivna zadeva, dobrodošla itd. Samo večina, ki so tako hudo opremljeni, se imajo za frirajderje, se ne zna vozit po terenu, ki je primeren za opremo, ki jo imajo oz. ne znajo pasti, ko že pride do padca, oz. tudi po terenu, ki ni tako zahteven, ne znajo voziti hitro itd., kar jim tovrstno oprema omogoča neprimerno bolj kot neko XC kolo (tukaj imam v mislih tudi polno vzmetena in “soft tail” kolesa). Skratka, tisti ščitniki, ki jih omenjaš, mi simbolizirajo take pozerje. Je pa res, da pravi pozerji v loško gmajno ne hodijo, ker tam ni občinstva. Fantov, ki sem jih srečal, kot že rečeno, ne poznam – morda sta pa res izurjena.

  11. marelca pravi:

    Fajn tole! Sama sem šla lani v kontra smeri na Crngrob, prišla iz Križne. Ker je bil prej dež, je bilo spodaj blata na kubik in sem pičila vanj. Ni zneslo. ;) Drugače se pa rajši spuščam iz Ožbolta na Bodovlje, manj nevarno in ni treba toliko poguma in znanja. Sicer pa tudi jaz srečavam do zob oborožene MTB-rje, eni bolj ali manj šminkirajo, pa brez zamere. lp

  12. Gofra pravi:

    Od kdaj pa je uvedena “stopnja” zaščite? :)

    Na zivce mi gre, da bo nekdo imel popolnoma napačno predstavo o meni ali kolegu kolesarju samo zato, ker sem si čez edino bučo poveznil fullface čelado. Ni mi vseeno kaj si ljudje mislijo…sem iz mesa in krvi, jebiga.

    lpf

  13. tomo pravi:

    @Gofra: navadi se na stigmatizacijo, podvrženi smo ji vsi. Enostavno se ne da vseh ljudi dobro spoznati, do mere, ko videz ne bi vplival na mnenje o značaju. Po drugi strani pa imaš dan danes, v internetni dobi, mnogo priložnosti, da se predstaviš in odstraniš nekaj stigme iz svojega hrbta oz. si skreiraš takšno mnenje tretjih oseb o sebi, kot si ga želiš.

    Pričneš lahko že jutri in se nam pridružiš na MTB turi. Pot: Loka-Lubnik – Stari vrh – Blegoš – >> Črni Vrh (smučišče Cerkno) – Porezen – Podbrdo – Soriška Planina – Možic – >> – Soriška – Danje – Prtovč – Dražgoše – Mohor – Čepulje – Križna Gora ->> Loka. Če si za, sporoči na blog.tomo@gmail.com .

  14. Gofra pravi:

    Ma ja, dobro, samo ne posplosevat. Jaz bi denimo lahko danes zakljucil, da so vsi XCjaši zavistni :D (hec)

    Kar se ture tiče…sem brez besed. Koliko časa pa planirate, da vam bo vzel ta podvig? Tudi če bi verjel, da sem sposoben odpeljati kaj takšnega, sem žal zaradi obveznosti prikovan na do 5-urne izlete. Hvala za povabilo…

    …se pa veselim opisa ture in kaksne fotke. Maksimalno uživajte!

    lpf

  15. havli pravi:

    V določenem okolju določena oprema pač deluje neprimerno oz. “iz konteksta”. Fullface čelade in bodyarmorji delujejo smešno na Golovcu, Rožniku. Situacija je pa čisto nasprotna v bajkparku. Tam si pa popolnoma neprimerno oblečen v XC čelado, pajkice in s SID vilico. Mimogrede: na letošnji otvoritveni dan BP v Kranjski gori še nikoli nisem na kupu videl toliko koles za 3000 eur in več. Same bleščeče foxove štiridesetke, fulfejske zglancane, zaščita od vratu do gležnjev, čez pa stajliš hlače, majice, snikersi, novi gogli. Tistih 20 minut, ko sem stal pred vhodom na sedežnico sem dobil vtis, da večina koles in opreme še ni pošteno videla prahu ali blata. Okej, če je vse novo in preproduction model 2008, potem je to logično. Ampak vseeno izgleda, da je takšna poziralna zvrst MTB kar precej v razmahu. Fantički, ki so še lansko leto pimpali in blingali kabrio audija, pač sedaj pimpajo in blingajo svoje santakruze, intense, foese, vse kastm in super našpičeno. Njihove bejbike pa na klopcah ob sedežnici pijejo vodo po slamcah in so že februarja krispi pečene direkt iz Dominikanske republike. Včasih smo takim rekli “da fantom nosijo surfe”, zdaj jim pa bicikle perejo in porivajo. Se pa Slovenci precej precenjujemo kar se tiče opreme, ki jo potrebujemo za popoldansko rekreacijo. Vsi rabimo tekmovalne slalomske in še rajši veleslalomske smuči, prodajalcem zatrjujemo, da smo pol profesionalni izvajalci športnih aktivnosti. Kdo bo pa rekel, da je čisto povprečen amater, ali pa še malo slabši in da ne rabi smuči za 700 eur ampak tiste za 200?, ali pa bicikla za 4000 eur? Ja to rečejo gospodje in gospe, ki imajo že kar nekaj izkušenj za sabo, za mladince pa samo najdražje je najboljše in točno to rabimo! Pa smo pri trgovcih. Moje izkušnje so (govorim za specijalizirane prodajalne in ne za Hervise…), da lepo postavljajo vprašanja… ampak če nekdo po vsej sili hoče kolo z 200 hoda in vso pripadajočo zaščitno opremo v stilu bicikla, jo bojo pa seveda z veseljem prodali. Kako bi pa izgledalo, če bi trgovec kupca prepričeval, da ne rabi takšne čelade in da mu jo zato ne bo prodal? In ker tudi za vsako hišo ni sedežnice, je pa včasi treba kakšno “kravico” na vrh lokalnega grička pririnit. Ne gre pa, da bi vsa nakupljena radost neizkoriščena ostala. Je treba vse s sabo nest. Druga plat je pa, da se človek v zaščitni opremi pač bolje počuti. Tudi sam sem gledal spust, se ga bal, si kupil ščitnike in po dveh spustih ugotovil, da jih ne rabim. Verjetno bi vsi radi imeli več koles, za več zvrsti. Pa je večina “obsojena” na enega (do dva). Pa grejo eni s trdaki in visokimi zici čez korenine in skale, drugi pa z 200 hoda po 5 minutnem razmišljanju čez rob pločnika. Vsi pa se imajo fajn!

    Lpt.

  16. Primož pravi:

    Mnja, teli frirajderčki so smešni. Dobr, sej jest bi tut mel en tak bicikel, zgleda dobr sam k vem da ga ne bom niti pod razno izkoristu tko, kot bi se ga dal. Tko da je brezveze. Še zdejle tegale XCjaša s 100 hoda komej izkoristim. Smo pa enkrat serčal podobna. En Commencalov VIP Supreme (mislim da mini), drug pa FR Yetija. Pa smo se komplet mladinska završnica peljal bolše od obeh. Vsi na trdakih, od tega sva dva precejšna nespota :)

  17. Tomotov plac » Blog Arhiv » Z gorskim kolesom na spust z Blegoša pravi:

    [...] « Z gorskim kolesom na Hruškov spust in Lubnik [...]

  18. tomo pravi:

    @ havli: super komentar, se podpišem pod to kar si napisal.

    @gofra: http://tomo.blog.siol.net/2007/05/28/z-gorskim-kolesom-na-spust-z-blegosa/

    @Primož: mladinci iz Završnice so v povprečju že od nekdaj dobro spuščali. Tisti na treningi na Šobcu, Straži, na Bodenšl most itd., se močno obrestujejo.

  19. gofra pravi:

    Skoda, da vam je cilj pokvarilo vreme. Kljub temu, lep dosezek!

    lpf

  20. Primož pravi:

    Tomo takšnih treningov ni več. Dobro pa spušča samo še Figaro (on je itak idiot :D ), ostali smo bolj ali manj na izi.

  21. tomo pravi:

    @Primož: škoda. Ja, Figaro je še iz “stare garde”. Sam se ga bolj spomnim po tem, da nam je na treningih v telovadnici skorajda nonstop težil. Ta prav mulc.

  22. neunelf pravi:

    prav tako bi lahko rekel da je veliko pozerskih xc kolesarjev v pajkicah in oprijetih majckah, z vsemi moznimi torbicami, ruzacki in ostalo saro… in vse to samo za eno sezono. tako bi lahko okarakteriziral xc-jase, ki imajo prevec denarja in ne vejo kaj poceti z njim oz. ne vejo kaj poceti s sabo. taksni ljudje so povsod samo da je danes FR popularen in zato bolj izstopa – pa kaj pol? cez pet let bo pa nekaj drugega. zmeraj in povsod bodo obstajali ljudje, ki ne vejo kaj hocejo in to iscejo z denarjem – pa zato sport ni kriv. to, da ti pa trgovec proda bicikel, ki ga ne rabis, je pa v veliki meri problem v glavi kupca. verjetno ga ne nategne (ce temu sploh lahko tako recemo) samo kolesarski trgovec ampak tudi oni v avtosalonu, tisti v bigbangu pri nakupu pralnega stroja itd. oziroma – ne more se vsakdo vsakic do potankosti pozanimat o nakupu izdelka – tako si prepuscen na milost in nemilost prodajalcu, ki pa deluje v skladu s svojimi interesi. ne vem pa v cem naj bi se kolesarski trgovci locili od drugih. ljudje bi se morali zavedat, da prodajalci niso strokovnjaki (nek procent zagretih ze) in da vecinoma nimajo pojma o izdelku razen osnovnih info (ki jih lahko vsakdo pridobi z malce truda) in da so tam predvsem zaradi postopka prodaje in rezije (da potegne kartico skozi terminal, da ti prinese kak kos iz skladisca, da pove kdaj bo nova roba…). ko bi bilo to jasno bi se vec ljudi na lastno pest odlocilo raziskati izdelek in ob tem spoznati svoje resnicne potrebe.

  23. tomo pravi:

    @neunelf: drži. XC pozerji so tudi manj opazni. Kdo sploh uporablja tista vrhunska XC kolesa, za to, za kar so namenjena? Majhen odstotek lastnikov takšnih koles. Za večino je treking kolo primernejše. Dobra opazka.

    Kar se razmerja prodajalec – stranka v okolju, kjer so informacije relativno lahko dosegljive, tiče, bo pa treba poseben blog napisat.

  24. strolc pravi:

    ne filozofirajte za free kolesa je to le en na izi spust za xc pa mal adrenalina turca sama posebi lepa kot še tisoče drugih.se pravi nič posebnega…

  25. tomo pravi:

    @strolc: “en na izi spust za xc” pa spet ni. Npr. na xc dirkah za svetovni pokal takšnega spusta ni. Je dokaj zahateven spust. Pošlji mail na blog.tomo@gmail.com, da se zmeniva in ga greva odfurat, se bojim, da nimava istega v mislih :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !