Filipini: bližnje srečanje z morskimi psi kitovci

7.05.2007 ob 08:37

Piše: Irena

Hojla!

Najino potovanje se počasi zaključuje. Danes zjutraj sva priletela v Manilo iz Legaspija, mesteca pod vznožjem pravljičnega vulkana Mt. Mayon. Vulkan sva si ogledala le z vznožja, saj se nanj zaradi precejšnje aktivnosti ni dovoljeno povzpeti. Pa tudi vročina je v tem času tako peklenska, da je brez ventilatorja težko živeti že brez dodatnega miganja in hoje v klanec.Tako sva smrtonosti vulkan, ki je leta 1814 z lavo zalil in pokončal kar 1200 tamkajšnjih prebivalcev, občudovala le od daleč. Najbolj aktivnen filipinski vulkan v višino meri kar 2460 metrov.

Tista glavna atrakcija, zaradi česar sva se sploh odločila poleteti v ta predel Filipinov, pa so morski psi kitovci, največje ribe na svetu, ki jim domačini pravijo butandingi. To ime mi je tako zelo simpatično, da midva uporabljava samo še lokalno besedo za te orjake:) Plavanje v vodi skupaj z butandingi pa je bilo nekaj neverjetnega in vznemirljivega in se je prav zagotovo splačalo priti v ta konec samo zaradi tega.

Ti morski psi kitovci izgledajo bolj kot morski psi, zaradi svoje dolžine (največji merijo tudi do 18 metrov) pa so jim dodali še ime kitovci. V vodah okoli Donsola, ribiške vasice uro vožnje oddaljene od Legaspija, se zadržujejo od novembra do maja. Tista ta glavna sezona, ko pravijo, da imaš 100 odstotno možnost, da ga vidiš, pa je od februarja do maja. Torej sva prišla ravno ob pravem času, ko je v vodah Donsola veliko planktona, največja poslastica butandingov.

Vse skupaj izgleda tako, da je na čolnu vsega skupaj sedem oseb, vsak čoln ima tudi svojega vodiča in pa opazovalca, ki spleza na drog in gleda, kje je kak orjak. In ko je zagledal temno liso, smo se usedli na rob majhnega čolna in na znak vodiča poskakali v vodo. Ko sem z masko pogledala pod vodo, je bila ta ogromna riba tik pod mano. Vauuuuuu, si misliš in mahaš s plavutkami, kot nor, da lahko slediš plavanju butandinga.

Ta orjaška riba je kar hitra, tako da če te ima dovolj, te lahko kar hitro odpika. Midva sva torej plavala s približno sedmimi butandingi, z enimi malo manj časa, z drugimi včasih tudi nekaj minut. Prav hecni so s svojimi ogromnimi gobci in majhnimi zobmi. Žalostno pa je, da jih ponekod še vedno pobijajo in njihove plavuti prodajajo Kitajcem in Japoncem, ki so nori na tovrstne specialitete.

Tole druženje z butandingi je bilo res noro fajn, še posebej zato, ker plavaš z njimi v njihovem naravnem okolju in ker so tako zelo hitri, da se te res z lahkoto znebijo, če jim kaj ne paše. Videla pa sva, da so imeli nekateri poškodovano plavut zaradi propelerjev motorjev. Najverjetneje jih ribiči niso opazili, butandingi namreč plavajo precej na površju. Zato sem se včasih v vodi tudi kar malo nelagodno počutila, ko plavaš tik nad njim in upaš, da se ne bo slučajno dvignil na površje in te nabasal. Našega vodiča in neko Filipinko je namrec malo klofnil z repom, ko se je pričel dvigovati, ampak ni bilo nič hujšega. Sta bila počaščena:)

Na čolnu sva bila sicer s petimi Filipinkami iz Manile. In ko so naju vprašale od kod prihajava, so ob besedi Slovenija pričele vpiti in se veselo hihitati. Mlade punce namreč kar zvesto spremljajo Velikega Brata (Big Brotherja) in jim seveda tudi filipinsko-slovenska izmenjava ni ušla. V glavnem, s to izmenjavo so Slovenijo vsaj za malenkost naredili bolj prepoznavno, predvsem med mladimi.

Ha, pa se ena zanimivost. Tomo je že omenil, kako drobne so Filipinke in da sem jaz proti njim prava omara:) No, tako sem se tudi počutila, ko sem se odpravila kupovat kratke hlače. S police sem vzela hlače small, in si rekla, če imam doma ponavadi XS, potem bo najbrž small OK. Hja, v garderobi pa sem kmalu ugotovila, da rabim večjo cifro, ker tale njihova S niti pod razno ne gre čez moja stegna. Prodajalka mi prijazno ponudi večjo cifro, no pa tudi Medium ni šla čez stegna. Hja, ko se je zgodba ponovila pri cifri Large sem se že močno zasekirala. Mama mija. S prodajalko sva nato odkrili,da v njihovi trgovini zame nimajo ta prave številke niti za kratke hlače niti za kratko majico. Hja, ni prav prijeten občutek:) Si pa lahko predstavljate, da so Filipinke resnično zelo drobne:)

Današnji dan v Manili preživljava pretežno po šoping centrih, kjer se človek lahko vsaj primerno ohladi. Zadnje dni jim je malo nagajala elektrika, kar pomeni, da ventilatorji ne delajo in da je ponoči nemogoče spati, čez dan pa se tudi ne moreš normalno ohladiti. Tale vročina pa ubija.

Jutri naju čaka dolga pot proti domu. Zjutraj odletimo iz mednarodnega letališča v Manili proti Amsterdamu (14 ur leta) ter po nekaj urnem postanku naprej proti Muenchnu, kjer naju bo pričakala dobra duša po imenu Franc.

Kar pa se tiče najinega potovanja po deželi 7107 otokov… bilo je potovanje polno čudes, med prijaznimi ljudmi, rajskimi plažami in zelenimi riževimi polji. Občutkov pa se tako enostavno ne da opisati.

Lep pozdrav in se kmalu vidimo,

Tomo&Irena

P.S.

Se kakšna povezava do strani s fotografijami:

Butandingi v Donsolu Pravljicni vulkan Mt. Mayon

  • Share/Bookmark
 

15 komentarjev na “Filipini: bližnje srečanje z morskimi psi kitovci”

  1. irena irena pravi:

    o madona, jst bi morala it kupovat v trgovino “za močnejše”. Če sploh obstaja seveda :)

  2. Chiara pravi:

    To mora bit res nor občutek! Pa ti morski psi potem niso mesojedci? No, če bi mene na primer malo pogrickali (predvsem v višino, pa malo tudi v širino), bi mogoče celo zlezla v njihove številke oblačil ;-) Kako bi se šele Filipinke počutile pri nas – kot da se v rjuhe ovijajo :-P

  3. smeh smeh pravi:

    Huh noro, jaz sem doživel tudi nekaj podobnega. V kletko sem šel ter opazoval bele morske, med potapljanjem v Egiptu.

  4. Pika pravi:

    Mogoče bi tam celo najdla kaj za oblečt :) :) Šala, šala. Tudi jaz imem nekaj takega cifro kot ti, XS sam s precej širokimi stegni. Kakoroli že, blog mi je ful všeč. Me pa res zanim, če so ti butandingi mesojedi in če ja, ali so tut napadalni do ljudi. Mene bi blo kar strah potapljati se z njimi. brrr… Od svojega mesa se nebi rada ločila na tak način :) :)

  5. smeh smeh pravi:

    Pika, bi vsaj shujšala.

  6. Sharky pravi:

    ma ti kitovci niso mesojedi no – prehranjujejo se s planktonom, in človeku niso nevarni. Je pa potapljanje z njimi kar masovni turizem, ne samo na filipinih…:)…

  7. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    uhh, noro, tole plavanje s temi “vodnimi pošastmi” …

  8. aneja pravi:

    na to glih ne vem ker sem stara 8 let am na to j to kar normalno to jas mislim !

  9. Roberto pravi:

    Z orjaškimi psi kitovci si upate , kaj pa z Martinom Strelom… ha ha ha

  10. tomo pravi:

    @Sharky: trije čolni turistov (cca 20 ljudi) na dan ni ravno masovni turizem.

  11. Irenis pravi:

    @Irena: Ha, ha. Veš, da sva v nakupovalnem centru v Manili videla, da so imeli tudi oblačila za “močnejše”, in sicer na stojalih, na katerih je pisalo For Big Sisters:)

  12. Saša pravi:

    Zivjo! Ravnokar sem prebrala vajin blog, full mata super napisano, prou vzivela sm se v branje! Midva s fantom nameravava tudi oditi na Filipine in me zanima kakšne so kaj cene nočitev, hrane in prevoza ali če morda vesta kakšne so v primerjavi s Tajsko, saj sva bila lani na Tajskem? Zanima me tudi cena letalske karte in kje staj jo kupila? Ze v naprej se vama zahvaljujem za odgovor, LP Saša

  13. tomo pravi:

    Saša, hvala za pohvalo.

    Dva prijatelja, ki sta s Filipinov prišla pred dvema tednoma, sta za prenočišče dajala okoli 10€ na noč za dve osebi oziroma sobo. Obilen obrok je od 2-4€ (spet odvisno kje ješ…), prevoz pa odvisno od tipa prevoza, ki rangira od razbitega “bemota” do letala. Midva sva precej letela s Cebu Pacific, za cene pa najbolje, da pogledaš na njihovi spletni strani, ker se razlikujejo od dneva do dneva. Priporočam rezervacija vsaj en teden vnaprej. Kolikor slišim, so Filipini še vedno precej dražji od Tajske. Za letalsko karto sva dala 800€, kupila pa sva jo na Explora.si. Priporočam, da za letalsko karto preveriš pri čim večjem številu agencij.

    Uživajta na Filipinih, če te pa še kaj zanima pa kar vprašaj.

  14. Saša pravi:

    HOJLA! Pa glede na to kar si napisal ni kaj dosti dražje od Tajske, hrana pa nočitve so približno enako sploh ni panike edino za karto sva midva dala 600 evrov! Full se ti zahvaljujem za tako hiter odgovor, ti bom pa še kaj pisala predno bova odšla midva pa misliva oditi na Filipine decemra za pet tednov. LP Saša

  15. tomo pravi:

    @Saša: Na Tajskem še nisem bil, vendar kolikor od prijateljev slišim je rahlo cenejša. Se je pa menda tam lani ali predlani vse kar konkretno podražilo. December je kar super za obisk Filipinov, le za praznike zna biti na kakšnem Boracayju malce dražje. Fajn bod

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !