Pod filipinskimi palmami

3.05.2007 ob 15:51

Ziv!

Tokrat se oglasava iz enega izmed najbolj turisticnih krajev na Filipinih, iz otoka Boracay z resnicno rajsko plazo.

Boracay

Najprej en hiter povratek na Palawan. Nekega jutra naju je zbudil glas, ki se je pogovarjal s hotelskim osebjem. “I saw I have slovenian couple for neighbours,” je dejal glas.

Kmalu sva izvedela, da je gospe ime Felicitas Radajic, Filipinka in vdova hrvaskega enigranta Anteja Radajica iz Splita. Gospa je uciteljica baleta v Manili in zelo razgledan clovek. Studirala je v Madridu, kjer jo je ocaral Dalmatinec, kateremu razmere v povojni Jugoslaviji niso prav nic disale, tako da je zapustil domovino, v katero se ni vec vrnil.

Z gospo sva malo poklepetala in izkazalo se je, da precej ve o Jugoslaviji. Med drugim je omenila, da je bila to, iz njenega zornega kota, zelo prijetna drzava, kjer se je dobro zivelo. Do razpada tako ni potrebovala vizuma za vstop, danes pa mora cca dva meseca pred odhodom na Hrvasko poslati en kup dokumentov, da ji izdajo vizo za Hrvasko. “To naj bi bil bolj svoboden svet,” je pripomnila. Hcerko ima v Berlinu, necake v Salzburgu, tasco v Zagrebu in po njenih besedah ima vec clanov druzine v Evropi, kot tukaj na Filipinih.

White Beach, Boracay

Zelo zanimiv clovek in ce se bova vrnila sem, se bova odzvala vabilu in jo obiskala na njeni plazi, kjer v tem casu gradi hiso. Menda je plaza lepsa kot tukaj na Boracayu.

V mestu Cebu, nekako filipinski Maribor, sva bila na pol prisiljena preziveti en cel dan in eno popoldne – tako je pac naneslo z letalskimi kartami. Kaksnih velikih znamenitosti itd. v tem dvomilijonskem mestu ni, pac se ena tipicno, azijsko, milijonsko mesto. Poleg testiranja restavracij sva se potopila v filipinski, hiper potrosniski nacin zivljenja, tako da sva eno popoldne in en vecer prezivela v Ayala nakupovalnem centru – predstavljajte si kompleks v velikosti ene petih City Parkov v Ljubljani, pa boste dobili pravo sliko. Scena pa ista kot City Parku. Tavajoca trupla, katerim zivljenje za tistih nekaj ur po nakupu osmislja in osrecuje kupljena dobrina.

Seveda, vecina nakupovalcev je doteranih, urejenih, … ni da ni, midva s popotniskimi hlacami in majicami sva bila, skoraj kot dva klosarja, vsaj proti manekenkam in manekeni na nakupovalni pisti. Sicer pa tukaj obleke zahodnih znamk tukaj niso prav poceni, razen redkih izjem, ki so bile narejene tukaj na Filipinih.

Se stavek ali dva o Filipinkah. Nekje sva brala, da so Filipinke najboljse zene (!) oz. moski naj bi bil najbolj srecen s Filipinko.

Kar se zunanjosti tice so zelo suhe, drobne – Irena je proti njim, kot kaksen redar v nocnem klubu – vendar bolj deske postave, brez oblin. Simpaticne in z nasmehom na ustnicah. Taksno je nekako povprecje.

Pred tremi dnevi smo pristali na sosednjem otoku Panay, od koder je bilo 1,5h voznje po cesti, ob kateri je bilo nesteto palm, do mesta, kjer se je potrebno vkrcati na coln za Boracay. Boracay sem si predstavljal, kot se eno prerazvit, od turizma unicen nekdanji biser. Filipincem jim ga ocitno se ni uspelo uniciti tako, kot je to uspelo Indonezijcem v Kuti na otoku Bali. Res je ogromno hotelov, trgovin, ponujajo vse mogoce storitve, vendar je to na zelo pameten in prijeten nacin umesceno v okolje – veliko bolje kot v Kuti, tako da, ce se bo kdo odpravil sem, priporocava.

Bela plaza tukaj je namrec na vseh lestvicah desetih najlepsih plaz na svetu in to zasluzeno. Z dvema besedama, rajska plaza – vec pa na fotkah. Tukaj sva veliko pocivala, danes sva sla z najetim colnom malo snorklat in raziskovat se druge plaze. Pac, zadnji pocitek pred odhodom domov.

Zadnjic je blogerka na irena.blog.siol.net Irena (ne moja Irena) med komentarji na tomo.blog.siol.net omenila, da naj bi bili Filipinci konzervativni. To je namrec sodila po filipinski verzijio Big Brotherja, ki je menda veliko bolj konzervativnejsa od tiste na POP-u (?). Skratka, Filipinci se nama se zdalec ne zdijo konzervativni, bi rekla da manj, kot smo Slovenci.

Homoseksualnost ocitno sprejemajo, kot nekaj naravnega – to se najbolj zbode v oci. Vcasih si je punco/fanta, ki te postreze, treba podrobno ogledati, da ves katerega spola je. Filipinke, vsaj tukaj, kjer se potikava, hodijo naokoli precej razgaljene, kar je glede na vrocino, nekaj najbolj naravnega. Ne, niso kaj prevec konzervativni, njihovi razlicici Big Brotherja navkljub.

Iz teh sodb bi izvzel otok Mindanao in bliznja otocja (Sulu), tam je namrec prevladujoca religija Islam. Tam tudi ze nekaj casa poteka, po besedah marinca, ki sva ga srecala, poteka mini drzavljanska vojna.

Jutri se bova malo prekladala po avtobusih in letalih, saj greva na skrajni jugovzhod otoka Luzon, kjer se da videti morske pse kitovce

V Legazpiju in Donsolu bova do 7.5. zjutraj, 8. pa ze letiva domov.

Lep pozdrav domov,

Irena&Tomo

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “Pod filipinskimi palmami”

  1. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    mami, jaz tudi hočem na tole plažo, ki jo priporočata irena in tomo!!!!!!!

  2. Brko pravi:

    Noro !

    Obisci se :

    http://maticfg.blog.siol.net

  3. El Nino pravi:

    Super – sem prebral in me kar premamlja…

    lahko poveš koliko vaju je vse stalo, ali sta šla na lastno roko in ali z agencijo….itd….verjetno pa več, ko bosta doma… bogataša :P

    Uživajta!

  4. tomo pravi:

    @El Nino: povratna letalska karta Muenchen-Amsterdam-Manila 790 evrov, tukaj na dan za eno osebo 20 evrov – all inclusive, 6 notranjih letov s Cebu pacific cca 100 evrov. Vse na lastno roko, brez agencij – tako je veliko (!) ceneje, zabavneje, vec vidis, vec se naucis, …. Razen izjemnih primerov (npr. trenutno so to Jemen, Grenlandija, Sahalin, deli Irian Dzaje) z agencijami nikoli ne bom sel.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !