Predstavitev Slovenije Rusom

18.12.2006 ob 11:51

Zadnjič je imel »tisti ta drugi« AIESEC lokalni komite v Sankt Peterburgu konferenco za partnerska podjetja. Dogodek se je zgodil v hotelu Grand Hotel Europe, kjer nočitev v navadni sobi stane toliko kot jaz tukaj zaslužim v enem mesecu. Sodelovalo nas je tudi nekaj praktikantov, in sicer trije (jaz, Anne in Hans iz Nemčije) smo imeli pol ure za predstavitev svoje države, Nick pa naj bi imel govor o praksi. Vmes se je izkazalo, da smo redke dobre duše, katere so pripravili, da nekaj pripravijo. Ostali AIESEC praktikantje so v »ta gmašnih oblekah« prišli samo malo »povohat sceno«. Na eni mizi smo imeli vsak svoj računalnik s prezentacijo in malo pijače ter prigrizkov. Seveda, za to konferenco sem izvedel šele dan pred dogodkom. Hitro sem se lotil ene powerpoint prezentacije. Tista za študente se mi namreč ni zdela primerna za šefe velikih podjetij.

Katero gasilsko društvo?

Hitro sem šel pogledati kakšen je sedaj naš novi simbol. Priznam, tej tematiki res nisem sledil, bil sem zdoma, vem, da je bila ta tema dolgo časa na naslovnicah novičarskih spletnih strani – o tem sem tudi vedel ravno toliko kot je pisalo na prvih straneh.

Katastrofa, to naj kažem Rusom ? Kaj si bodo mislili, če jim to pokažem? Simbol je bolj primeren za PGD Zg. Kašelj kot pa za neko državo, ki se trudi, da bi postala prepoznavna tustistična destinacija. Dosti, kritik o tej zadevi je že polno, tako da ne bom še dodatno smetil.

Simbola nisem vključil v prezentacijo. Stavil sem na raznolikost naše dežele na relativno majhnem območju – gore, hribovja, morje, panonsko nižino, vinograde, na Postojnsko jamo, človeško ribico, Bled, Bohinj, Škofjo Loko, Ptuj, Ljubljano, Piran toplice, smučarijo, narodno nošo, kozolec, Lek, Iskratel, Krko, Seaway.

Lek, hvala!

O Sloveniji sem govoril z dvanajstimi predstavniki različnih podjetij in na koncu je vse zanimalo na čem sloni naše gospodarstvo, kaj izvažamo, uvažamo itd. V veliko olajšanje pri tem mi je bilo farmacevtsko podjetje iz Ljubljane Lek. Tukaj vsi poznajo Lekovi zdravili immunal in linex, kar daje Sloveniji zelo pozitiven imidž , tako da so vsi samo presenečeno povesili spodnjo čeljust, ko so izvedeli, da to podjetje ni rusko ampak slovensko. Lek namreč linex in immunal na veliko oglašuje s čimer so mi močno olajšali predstavitev Slovenije. Sigurno so Lekove reklame tukaj v Rusiji veliko uspešnejše pri promociji Slovenije kot bo naš novi simbol – upam, da se bodo lotili razpisa za novega.

Dober dan, kako ste?

Govoril sem tudi s Pavlom, predstavnikom podjetja, ki se ukvarja s snovanjem programske opreme za klicne centre. Do mene je pristopil in pozdravil z besedami: Dober dan, kako ste? Njegovo podjetje namreč precej posluje s Slovenijo in Srbijo, tako da se je naučil tudi nekaj fraz v slovenskem jeziku. Fajn je srečati kogarkoli, ki se je celo nekaj po slovensko naučil.

Italijan s koreninami na Hrvaškem

Italijan Stefano je bolj kot ne duh za tukajšnjo AIESEC skupnost, saj se bolj malo druži z ostalimi praktikanti. Najbrž zaradi tega, ker je precej starejši in mu druženje z »mularijo« ni preveč zanimivo. Tudi jaz se velikokrat matram, da ne bi zehal, ko 19, 20 in 21-letniki pokajo od smeha zaradi kakšne meni butaste fore. Prvič sva se srečala na tej že omenjeni konferenci. Pred tem mi je Anne enkrat omenila, da je tipičen Italijan. Takoj mi je bilo jasno, da ni tipičen Italijan, vsaj po izgledu ne. Najprej je komaj pogruntal, da je Slovenija nekdanja republika Jugoslavije (to sicer je tipično za naše zahodne sosede), kasneje pa sva med pogovorom o Italiji, Sloveniji (vedel je povedati do kje vse je nekoč bila Italija), sosedskih odnosih in o ekonomiji prišla do tega, da njegovi starši prihajajo iz prestolnice naše druge sosede, Hrvaške.

Dekliški priimek njegove matere, ki je bila rojena v Zagrebu, je Miletić. No, pa je jasno zakaj ne izgleda kot Italijan. Zanimivo je bilo predvsem to, da je najprej komajda vedel za vzhodne sosede, nato pa pride do tega, da ima celo korenine tam. Morda meni, da je o tem bolje molčati, da ni ravno nekaj s čimer bi se hvalil? Zelo verjetno. Sicer prihaja iz Rima, vendar rojen je bil pa v Riminiju, kjer živijo njegovi starši.

Slavi

Ne vem kako je z nestrpnostjo do slovanov v Riminiju, vendar naredilo se je, da smo na gorsko kolesarskih dirkah v Benečiji in Furlaniji iz publike slišali besedo »slavi«, kar je zvenelo bolj psovka kot pa športno navijanje. Bliže meji je bila dirka, huje je bilo. Dirka, ki jo imam v spominu, je bila v Tržiču, Monfalcone po italijansko. Na dirkah bolj proti zahodu tega nisem nikoli slišal. Omenil sem slovane in ne Slovence. Za mnoge Italijane smo namreč najprej slovani, nato šele Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari, Rusi,… komunisti. Upam, da se bo to z mlajšimi generacijami sporemenilo.

Tito, ha. Fiume.

Na odročnih otočkih Togean v zalivu Tomini otoka Sulavezi v Indoneziji sva z Ireno predlani srečala italijanski par v poznih štiridesetih letih. Ko je tip izvedel, da sva iz Slovenije, je najprej omenil Titota, nato je pa začel v italijanščini govoriti nekaj o mestu Fiume (Reka na Hrvaškem) in da je bilo to italijansko. Nisem mogel verjeti ušesom, s tem mi začenja utrujati na rajskih otočkih sredi Indonezije, nama, predstavnikoma zadnje generacije pionirjev v Jugoslaviji, ki obsojava mnoga dejanja na obeh straneh. Očitno tudi ni vedel, kje je Hrvaška in kje je Slovenija.

Spet Tito

Besedo Tito sem od Italijana slišal po tem še enkrat. Lani smo iz Miami-ja v ZDA leteli z letalsko družbo AlItalia. Tam na letališču je na šalterju AlItalije delal nek star ata, očitno ameriški Italijan. »Aha, Tito,« je rekel, ko je videl moj potni list in med smehom zmajeval z glavo. »Aha, Musolini,« sem že hotel reči pa sem se še pravi čas vgriznil v ustnico. Nisem se hotel spuščati na tako nizek nivo enoumnega Italijana.

No, Stefano je v redu poba, ki bolj kot o politiki razmišlja kaj je potrebno narediti, da bo imel dobro življenje.

Na koncu uradnega dela konference je bilo še nekaj govorov. Med govorniki naj bi bil tudi Nick, vendar na presenečenje vseh praktikantov ga na oder niso pozvali. Glede na dosedanje izkušnje tipično za Ruse, sprememba v zadnjem trenutku. Pa je za brez veze pokuril nekaj živcev in časa.

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev na “Predstavitev Slovenije Rusom”

  1. irena irena pravi:

    Spet imaš fajn fotke in besedilo. A slogan “i feel sLOVEnia” si uporabil? :)

  2. tomo pravi:

    Hvala. Ne, tudi slogana nisem uporabil.

  3. mijau pravi:

    Lepo, le da mi ni jasno, zakaj si iz Sankt Peterburga vmes skočil še v Italijo in Indonezijo.

  4. tomo pravi:

    Khm, kot prvo mislim, da je jasno, da ni bil dejanski “skok” tja.

    Pač takšen je bil miselni tok med pisanjem. Dalo mi je misliti, kako Stefano sprva ni vedel kaj preveč o vzhodnih sosedih, nato pa pove, da ima stare starše v Zagrebu. Potem so pa nekatere asociacije popeljale še do drugih dogodkov povezanih z Italijani, ki sem jih doslej srečal.

  5. heavyd heavyd pravi:

    Samo opazka: Slovenci mamo na splošno neko željo ugajat, bit nad primitivci, bit pod elito, bit pomirjevalci. V nas samih pa vre in ko reagiramo je reakcija ponavadi pretirana in takoj nas vsi označijo za npr. nacionaliste (v SFRJ), in fašiste (izbrisani) pa rasiste (cigani)

    Bit na nikogaršnji strani in delovat pomirjevalno se morda na prvi pogled zdi “nobl” samo je pa prst v rit dolgoročno. Naši politiki, športniki in mi sami veljamo v svetu za “nice guys”, kar pa po domač pomen samo in edino mehkužci. Mehkužci – brez hrbtenice, brez besede, brez države, brez zgodovine…

    To mamo pomoje zarad Avstroogrske, predvsem pa zarad Srbskega in tudi Hrvaškega kulturnega genocida med SFRJ. ..na vsak način so nam hotel dopovedat in si želel verjet v to da smo mi nič, oni pa vse. Hrvati to seveda tudi danes počno.

  6. nordstar nordstar pravi:

    Tomo, kar fino je brati tvoje utrinke. Slovenija pa bo še naprej imela težave z identiteto. Žal.

  7. tomo pravi:

    Hvala. Ja, majhna dežela smo, kar je, kar se mene tiče, z danim geografskim položajem čisto v redu.

  8. nordstar nordstar pravi:

    Ma, Slovenija je pravljična dežela, kar se mene tiče. Kot je ROZA rekel pred Prešercem na svečanem prižigu letošnjih novoletnih lučk: Bog je Slovenijo naredil iz vzorcev, ki so mu ostali, ko je ustvarjal svet. Saj tega se zavedamo, ampak en hudič nam ne da to pošlihtati. Vsaka nova vlada začne najprej pometati (sovražnike), si utrditi oblast nad mediji in potem mirno višati davke. Veliko sem stavil na Jankoviča, kot vzorec, ko ima oblastnik veliko voljo po delu, denarja pa že dovolj. Bomo videli.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !