Dva večera in noč v Sankt Peterburgu

27.11.2006 ob 10:36

V četrtek smo znova praznovali rojstni dan, tokrat od dveh drugih sodelavcev – Dime in Mihaela. Začelo se je že s kosilom v bližnji kitajski restavraciji. Hrana mi je bila všeč, vendar se ne more primerjati s tisto v Zlati ribici v vasici Gorenja vas – Reteče med Ljubljano in Škofjo Loko. Malo je bilo tudi čudno, saj so vrteli neko rusko pop glasbo, nekako ne paše v kitajsko restavracijo.

Kulturno pitje (dobesedno, ni hec) po rusko

Nadaljevalo se je v isti restavraciji kot smo praznovali nazadnje. Znova se je nekaj jedlo, na žalost nič ruskega, ker niso imeli. Sam sem si privoščil špagete po bolonjsko in grško solato. Seveda tudi pilo se je in to precej več kot zadnjič. Med počasnim konzumiranjem hrane smo spili vsak po dve pivi, skupaj nas je pet spilo par litrov paradižnikovega soka ter liter vodke. Vse to z obveznimi zdravicami slavljencema. Glede na to, da dva vodke nista ravno najbolje prenašala – kako čudno za Ruse – nam je ostalim trem precej Ruskega standarda steklo po grlih. Ker je šlo za zelo kulturno pitje, naslednji dan ni bilo mijavkanja po glavi. Rusi s katerimi sem imel do sedaj opravka niso kakšni nori alkoholiki, kar je pogost stereotip o Rusih. Kljub temu menim, da ta stereotip ni čisto iz trte zvit, saj je na petkov večer v Sankt Peterburgu možno videti precej avtomobilov, ki malce čudno vozijo in veliko prometnih nesreč. Vožnja pod vplivom alkohola je zelo pogosta.

Visoke cene

Na koncu večerje nas je malce presenetil račun, še posebej mene. Za ubogo večerjo, res je bilo malo, 10 piv, nekaj soka in liter vodke smo dali približno 50.000 SIT. Ne vem no, v Ljubljani je malo restavracij, če sploh obstaja, kjer bi za tako malo in ne ravno najbolj okusno večerjo plačal 10 cankarjev po glavi. Tudi sicer tukaj žuriranje po gostilnah, barih in klubij precej udari po žepu. Marsikje je potrebno plačati vstopnino, ki nekako varira med 800 in 1500 SIT, pivo, ki je še najcenejše, stane cca 560 SIT za pol litra, npr. kos pice v lokalu na Nevsky prospekt (center Sankt Peterburga) je bil cca 900 SIT – pa še ni ravno spominjala na pico. Dražje od Ljubljane, poceni v primerjavi z Londonom.

Večer smo zaključili z bowlingom, kjer se nisem mogel zadržati, tako da sem zmagal pred šefom.

Nacionalizem pereč problem v Rusiji

V petek je bilo kar se dela tiče zaradi premalo spanca bolj klavrno. Po delu smo šli z AIESEC-ovci v tisto kavarno z zanič in drago pico. V redu punce in fantje so, vendar vedno bolj ugotavljam, da to nikakor niso povprečni Rusi, vsaj glede nacionalizma ne, ki je tukaj pereč problem. Karina, punca, ki mi je priskrbela to prakso, je imela do pred dveh let očetov, armenski priimek. Ker je imela zaradi neruskega priimka skupaj z neruskim izgledom precej problemov na univerzi, je vzela očimov priimek, ki je ruski, Bogdanov. Problemi so izgledali nekako tako, da so jo profesorji na ustnih izpitih namesto o snovi spraševali od kod je, od kod prihajajo njeni starši itd., ko so pa prišla vprašanja so bila težja kot tista ostalim, bolj ruskim, študentom, tako da je pogostokrat padla. Pravila je, da je bilo bolje, da svojega armenskega priimka v javnosti ni omenjala, saj ne veš vedno s kom govoriš in kdo posluša. Hitro bi slišala kakšne nacionalistične opazke.

Gremo malo ven

Proti koncu sem dobil SMS od Anne, da gremo mal žurat v nek bar in kasneje do jutra v nek klub. OK, zakaj pa ne. V ekipi smo bili že omenjena Anne (Manchester), jaz (Škofja Loka), Nick, Louise (London), Alina, Ana, Dima in Aleksej (Sankt Peterburg). Štartali smo v enem izmed barov na Nevsky pr., kjer je bilo seveda treba plačati vstopnino. Ni bila moja ideja, prilagodil sem se ostalim, samo ne vem zakaj bi plačeval vstopnino za v napol prazen bar, kjer se nič ne dogaja. Menda je »fancy«, je dejal ruski del ekipe.

OK, družba je bila v redu. Jaz sem ostal pri pivu, tokrat je bil Starij Meljnik, punce so šminkirale s šampanjcem, družbo pa je presenetil Nick, ki je štartal s štirimi vodkami in požirkom soka. Kasneje je bilo še par vodk. Fantu se očitno pozna tistih osem mesecev lani v Moskvi in 5 tednov tukaj. Do konca prakse v Sankt Peterburgu ima še sedem mesecev.

»Fake« policaja

Po čvekanju smo se odpravili proti klubu Adjin (tako nekako se v ruščini sliši beseda ena, za številko), kjer vrtijo drum’n'bass. Na poti tja je Nick šel odtočit za neko drevo, ostali pa smo šli naprej po ulici. Po ene petih minutah hoje, smo se ustavili, ker Nick še ni prišel za nami. Prišel ni niti po desetih minutah čakanja, ko je poklical in povedal, da sta ga ustavila dva policaja, mu vzela potni list, katerega bi vrnila v zameno za 100 rubljev (700 SIT). 100 rubljev seveda ni imel, vse je šlo za vodke.

Na pomoč sta mu šli Alina in Ana, ker sta Rusinji. Ostali smo počakali, ker po njunem mnenju bi lahko imeli še večje probleme, ker smo tujci. Več denarja bi hoteli itd. Med čakanjem smo na vogalu na nasprotnem koncu križišča opazili dva policaja. Dima in Aleksej sta nemudoma ukazala, da se moramo skriti, da ne bi še mi plačevali skorumpiranim policistom oz. da ne bi kdo prenočil v zaporu.

Po kakšne pol ure, sta se vrnili Alina in Ana z nesrečnim Nickom. Policaja nista bila prava policaja, le dva nepridiprava, ki sta se pretvarjala, kar je menda precej pogosto tukaj. Oprezajo pa predvsem za tujci, ki smo, seveda, »polni evrov, dolarjev in funtov.« Problem je dokončno rešen z majhno lažjo, saj je Ana »policajema« zatrdila, da je njen oče neka živina na policiji. Vžgalo je, vrnila sta potni list in odšla iskat drugega tujca.

Adjin

Nadaljevalo smo naprej do Adjin, znova, 1500 SIT za vstopnino in razbijajoči drum’n'bass (za poznavalce: menda je bila neka elektronska jungle verzija). Pred tem se mi je nekako megleno sanjalo kakšna glasba je to, tako da niti nisem vedel v kakšen klub gremo. Mislil sem si, zakaj pa ne. No, nikoli več.

To ni moja muzika, nisem vedel, da se na to sploh, da plesat, če se tej čudni aerobiki reče ples. Za vsaj polovico folka v klubu se mi je zdelo, da so fajn pod gasam in to ne od alkohola – najbrž moraš biti za tako muziko.

Mi smo spili par vodk, eni malo plesali, proti koncu klepetali in napol spali na nekem kavču in ob 6h smo se odpravili na zajtrk v eno kavarno na Nevsky pr. Mislim, da je bilo to zadnjič, da sem šel v drum’n'bass klub. Adjin (?), njet, spasiba.

Vodka, hudič za nekatere

Po kavi s štrudlom smo šli na podzemno in spat. No, Nicku se ni nehalo dogajati. On je šel na rdečo linijo, proti SZ Sankt Peterburga. Na podzemni je zaspal in ko se je zbudil njegova mp3 playerja ni bilo več za vratom. Nekdo mu ga je elegantno ukradel. Delno so krive tudi tiste vodke.

Včeraj zjutraj je klical, da je izgubil tudi VISA kartico, zvečer pa še enkrat ves nasekan, češ, če mu lahko pomagam dobiti telefonsko številko njegove banke. Včeraj čez dan ga je z enimi Rusi spet pil in kasneje doma mu je po nesreči računalnik na tla padel, nazaj se ni prižgal, tako da ni mogel dostopati do spleta. Jaz tudi ne, ker v stanovanju nimam neta. Ti šment. Ja, vodka zna »štale delat«.

Brez dlani, brez stopal

Zadnjič sem na podzemni bil priča precej šokantnemu prizoru, ko je na vlak prišel moški brez dlani in brez stopal – zadeva je bila čisto na indijskem nivoju, le da je manj vsiljivo prosjačil.

V Suduku, stari skrinji

V soboto smo šli z rahlo spremenjeno ekipo v gostilno Suduk blizu Čeniševskaje stancije. Super lokal v retro stilu. Suduk (upam, da se prav spomnim) v ruščini pomeni staro skrinjo kamor so shranjevali spominke, prte, stare stvari itd., tako da je tudi gostilna v notranjosti kot notranjost suduka. Z nami so bili tudi Madžarka Judit in češki par iz bližine Čeških Budjevic, Ivana in Jaroslav. Face. Na programu je bila folk muzika. Bila je folk, vendar angleška v ruski izvedbi. Smešno. Po dobrem Starem meljniku, dobri jedači in klepetu smo se še utrujeni po minuli noči ob enajstih zvečer postrgali iz gostilne in se odvlekli na metro.

Včeraj je dan minil v znamenju spalnega maratona in počivanja. Posledica minulih dni.

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na “Dva večera in noč v Sankt Peterburgu”

  1. irena irena pravi:

    Spet te je zanimivo brati, kot vedno. Pa vsi nekam preveč dobro izgledate za ljudi, ki so po celonočnem žuranju ob 6h zjutraj šli na zajtrk. :D Za cene pa sploh verjeti ne morem, sej vem, da je Rusija draga, ampak kako pa preživijo s svojimi povprečnimi plačami?

  2. tomo pravi:

    Dobro vprašanje. Populacija Sankt Peterburga je 4,7 milijona. Družba je zelo slabo razslojena: ogromno revežev, šibek srednji sloj in precej bogatašev, relativno gledano seveda malo, samo pri 4,7 milijona ljudi tudi majhen odstotek, da precejšnje absolutno število zelo bogatih ljudi. Ti in višji srednji sloj so potem tisti, ki hodijo ven (gledališča, opere, fancy lokali itd.). Na cestah je ogromno dobrih avtomobilov, v Ljubljani se še ozrem za Maybacom na cesti, tukaj ta avtomobil na cesti ne izstopa tako zelo, jih je kar nekaj videti.

    Po nekaterih lestvicah je Moskva najdražje mesto na svetu, na desetem pa najdemo Sankt Petersburg (mislim, da je bila ta lestvica, ki jo imam v spominu, objavljena v India Times), pred New Yorkom.

    Ljudje s povprečnimi plačami težko preživijo, dve službi nista nič neobičajnega. Oblačijo se na tržnicah, ki jih je v megalomanskih blokovskih naseljih precej in kjer se da dobiti poceni oblačila. Mislim, da je podobno tudi s hrano, saj se mi zdi, da tukaj reveži ne hodijo v nakupovalne centre kot je Mercator, najbrž je predrago. To sodim po oblačilih ljudi v teh centrih, ne zgledajo reveži. Rusi s katerimi se družim so pa povečini ali otroci bogatih staršev ali iz srednjega sloja ali pa so zaposleni v dobro plačanih službah. Veliko je tudi črne ekonomije, saj npr. celo učitelji dobivajo plačo na roko, v gotovini.

    Res je čudno, ko vidiš cene potem pa izveš, da je 400 USD že kar v redu začetna plača za univerzitetno izobrazbo.

  3. london london pravi:

    Vidim da si se zelo analiticno lotil zadeve! Dobro pisanje! Bravo! Sem se pa enako vprasal kot Irena! Dobro zgledate na fotkah ce vzamemo v obzir “zuranje” :)

  4. GRiSON GRiSON pravi:

    Meni se je zdelo skoraj tako, kot, da s teboj hodim po ulicah in lokalih Sankt Peterburga ;) .

  5. lUkC pravi:

    Tomo, zakon! Vidm da uzivas, veselim se s tabo. Me pa vedno znova presenecas s pisanjem, super. Kmalu bomo brali tvoje knjige:) Skratka zauzij Rusijo se namesto nas in nam jo se naprej tako carobno opisuj… srecno!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !