Rusija: nepopolno razbijanje stereotipov

8.11.2006 ob 11:11

V soboto smo se odpravili na regionalno AIESEC konferenco, ki se je izvajala cca 1,5h vožnje z vlakom proti severu iz Sankt Peterburga. Regionalno tukaj pomeni nekako radij 1000 kilometrov okoli Moskve.

»The F word«

Na poti tja sem se prepričal o popularnosti angleške besedice na f… oz. t.i. »The F word«. Mladi (17,18,19,20 let) člani lokalnega komiteja AIESEC tukaj jo namreč pridoma uporabljajo, menda zaradi tega, ker jo lokalci ne razumejo. Dvomim. Meni se je samo zelo trapasto slišalo, saj je bila redkokdaj uporabljena v kontekstu.

AIESEC vzdušje

Sobota je bila že četrti dan konference, tako da smo semprišli predvsem na vrhunec konference, na sobotni žur. Že takoj po prihodu je bilo čutiti nek entuziazem in vznesenost med sodelujočimi – tisti entuziazem, ki je ponavadi navzoč pri mladih, ambicioznih in neizkušenih ljudeh. Večer se je začel z nekaj AIESEC plesi na odru, ki močno spominjajo na kakšne sektaške obrede, govori in predstavitvami – meni je bila še posebej všeč predstavitev Armenije. Lepa, gorata, država s pestro zgodovino.

Sem res v Rusiji?

Po tem smo se nastanili v sobah in odšli na žur. Takoj je sledil »šok«: pa kje je vsa pijača, ki v Sloveniji ponavadi spremlja tovrstne žure. Ja, res, v Rusiji sem in na AIESEC žuru je bilo minimalno alkohola. Prodajali so samo Baltika pivo, katerega je hitro zmanjkalo in neko vino, mešano z ananasovim sokom. Nobenega tekmovanju v eksanju, nobenega boat partya, nič. Še en stereotip se je podrl. Pa ne za dolgo.

Novinarska konferenca

Sam sem bil večino žura okupiran z AIESEC-ovim podmladkom. Zgledalo je nekako kot Alberto Tomba na novinarski konferenci po zmagi v Kranjski Gori. Ogromno so spraševali, zanimivo, predvsem punce, katerih je tudi bilo precej več kot fantov. Najbrž si bolj želijo pobegniti ven iz Rusije. Vprašanja so bila predvsem najprej o meni, od kod sem itd., nato o Sloveniji in EU. Zelo v redu se jim zdi naš sistem študentskega dela, red opravljanja izpitov na FOV (zanimivo, boljše univerze v Rusiji imajo isti način) in da imamo možnost potovati. Za Ruse je namreč že viza prva, za mnoge nepremostljiva, ovira. Podobno kot za Indijce in še marsikateri narod. Ta »novinarska konferenca« je bila proti že kar dolgočasna, saj so se vprašanja pričela ponavljati.

Katja in Andreis

Vmes pa sem imel priložnost spoznati zanimivo Rusinjo Katjo (večinoma so Katje, Tanje in Nataše) in Belgijca, Flamca, Andreisa. Andreis je študiral isto zadevo kot jo jaz sedaj končujem in v Pamploni v Španiji v isti stroki nadaljuje z magisterijem. Pet let je živel v Gabonu v Afriki, kasneje v študentskih letih po Afriki veliko potoval in se vanjo po njegovih besedah tudi zaljubil. Govori pet tujih jezikov, na tej konferenci pa je bil predsedujoči – ogromno je moral govoriti pred cca 150 ljudi. V glavnem zanimiv poba, ki je imel marsikaj pametnega za povedati.

Katja je razgledano dekle, ki nama je pripovedovala o Rusih, predvsem kakšni pijanci so in nacionalisti, ki podpirajo, po njenih besedah, sramoto ruske politike – Limonova. Sovraštvo do tujcev je v teh koncih Rusije očitno res prisotno. Poleti je bil ubit nek indijski študent medicine, v petek pa mi je šef v firmi svetoval, naj se v soboto zvečer raje izogibam mestnega jedra. Praznovali so namreč Dan enotnosti, ki je nekako največji praznik za skin heade in ostale nestrpneže. Jaz pa zaradi posledic indijskega sonca malce izstopam. Limonov pa je nekakšen politični vodja in motivator tega dela ruske družbe. Tanja o svojem narodu, Rusih, ni imela dobrega mnenja.

Pivo za zajtrk, nič nenavadnega

Vrnimo se nazaj na tisti stereotip. Razlika v pivskih navadah med Slovenci in Rusi po mojih prvih opažanjih je ta, da smo Slovenci, vsaj tisti v mojem krogu, bolj priložnosti pivci, tukaj pa vidiš precej ljudi na delovni dan ob cca 11h dopoldne na ulici s pivom ali vodko v roki. Kot da bi zaradi žeje pili sok. Tega na naših ulicah ni videti. Na žuru pa je prišlo do pretepa med nekaterimi iz AIESEC-a in dvema kretenoma, ki sta se vsa pijana hotela priključiti žuru in nista prenesla zavrnitve. Med pretepom sem od kolegov kmalu slišal: Welcome to Russia. Tista dva kretena sta tudi kasneje delala precejšnje probleme, saj ju dva varnostnika nista mogla ukrotiti. Tako smo do hiše v kateri smo spali morali iti v strnjeni skupini in kot nalašč, ene par nas je šlo v napačno. Zaradi divjanja tistih dveh pijancev, ki sta okupirala hišo v kateri smo bili, smo bili primorani prespati kar tukaj. AIESEC-ovci so se nonstop opravičevali za ta incident, kot da bi se takšne traparije dogajale samo v Rusiji. No, ti dve zadevi sta krivi, da stereotip, predsodek o pijančevanju Rusov še ni povsem padel.

Še ne prava ruska zima

Naslednji dan smo imeli neke delavnice za nove člane na katerih sem igral norega Francoza s francosko angleščino, šefa h kateremu so prišli na razgovor. Zvečer smo se odpravili nazaj proti Sankt Peterburgu. Bilo je resnično mraz, vendar menda še ne ruska zima. Bilo je ravno prav, da se je prijateljici zanohtalo, tako, da je imela probleme s hojo. Živo srebro se je spustilo na vsaj -10 stopinj celzija, če ne nižje.

Fotke so s sprehoda po mestu. Svetloba ni bila ravno najboljša, temu primerna je tudi kvaliteta fotografij.

  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev na “Rusija: nepopolno razbijanje stereotipov”

  1. pikolina pikolina pravi:

    Pa le niso Rusi taki pijanci … Ne vem, kaj je s tisto zgodbo, koliko je resnična, da so včasih izbiral predsednika na podlagi tega, kdo je prenesel največ vodke?

    No, Jelcin jo je veliiiiiiiiiiiik :)

  2. tomo pravi:

    Ja, bi rekel, da je alkoholizem velik problem V Rusiji, vendar tega še nisem nazorno videl. Tukaj se družim predvsem s takšnimi mladimi ljudmi, ki so zelo kritični do družbe v kateri živijo. Od tod po mojem te žurke z minimalno alkohola. Veliko jih je tudi, katerim je cilj, da čimprej “pobegnejo” iz Rusije.

  3. Tanjusha pravi:

    no, ce smo cist iskreni, je alkoholizem velik problem tut v sloveniji. razlika je v tem, da rusi vec al manj sami delajo svoj alkohol, zarad cesar se zastrupijo in je vec zrtev, zato se o tem tut vec pise, govori. drgac mam pa sama vec al manj pozitivne izkusnje z rusi in pitjem alkohola, in podobno kot si napisal tomo, vecina jih zeli zapustit rusijo. najvecji problem je korupcija in tut ce mas ful velko zeljo ustanovit podjetje in delat posteno, te prej al slej potolcejo. sem pa res vesela, da sem nasla tale tvoj blog in lahko veckrat mal preberem tvoje vtise iz rusije. sama se nisem bla tam, ceprov si ful zelim, a bit v moskvi ali pitru cca 6 mescev (kolikor trajajo stipendije) in to pozimi – no, tega si pa res ne zelim :) ceprov po drugi strani bi si pa res zelela dozivet snezne zamete in temperature dalec pod minusom…

    pisi…

  4. irena irena pravi:

    Kdaj se pa stemni tam? Tu se dnevi že krajšajo…

    Drugače pa zanimivo branje, kot vedno!

  5. tomo pravi:

    Stemni se tam okoli petih. Težko rečem, ker vsak dan delam vsaj do 17h.

    Glede alkoholizma. Bilo je zanimivo, ko so se opravičevali za incident na konferenci, potem pa smo jim tujci povedali, da se pri nas doma to tudi dostikrat zgodi. Kar težko so verjeli, nejeverno so pogledali, češ, ne, v EU se pa to ne dogaja. Neko idealistično predstavo imajo o VB, Nemčiji, Franciji in ostalih razvitejših državah EU. Ista zgodba kot kje drugje, npr. v Gani imajo Evropo za nekakšna nebesa, kjer denar malodane raste na drevesih.

  6. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    prodajanje sanj je trend po vsem svetu. realnost ljudje namreč zmeraj manj prenašajo. bravo tomo, spet, še nas “pitaj” z zgodbami, komaj čakam.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !