Malo o Rusih

2.11.2006 ob 12:01

Za včeraj po šesti uri sem bil zmenjen s punco, ki nama je z Anne priskrbela to stanovanje, da se dobiva v stanovanju, saj naj bi na obisk z dodatnim parom ključev prišel lastnik stanovanja. Štos je v tem, da sta uradno v tem stanovanju ta punca, Tanja, in Karina. Čudno bi bilo, če bi lastnika potem pričakal nek tujec. Punci ne povesta razloga za to nedolžno prevaro, vendar domnevam, da bi bila cena veliko višja, če bi lastnik vedel, da notri dejansko stanujeta dva »bogatuna« iz EU. Zgodba se znova ponavlja. Ti imaš veliko denarja že zaradi tega, ker si sploh sem prišel in zato boš vse malo več plačal. Vsaj največja galerija na svetu, Eremitaž, ima zastonj vstop za vse študente. Drugod pa gredo plačilni razredi nekako po logiki poceni za domače, drago za tujce. V muzejih je tako za domače študente zastonj, poceni za ostale domačine, še sprejemljivo za tuje študente in drago za ostale tujce. O številkah pa kasneje, ko se odpravim v katerega od muzejev.

Balšoja nacija

Tudi sicer imajo Rusi, ki sem jih do danes srečal simptome ostalih velikih narodov: slabo znanje tujih jezikov, slabo poznavanje geografije izven svojih meja, dobro poznavanje zgodovine svojega naroda,… pa še bi lahko naštevali. Vse pa izvira iz nezanimanje za tuje in strahom pred neznanim. Zanimivo, edina domačinka do sedaj, ki ni imela niti enega od teh simptomov, je rusko-ukrajinsko-armenskega porekla. Dajmo te ugotovitve malce utemeljiti.

Politika in zgodovina

Na praznovanju šefovega rojstnega dne zadnjič seveda nismo samo pili, jedli in igrali biljard - tudi debata je bila. Pričakoval bi, da se bo govorilo o poslu, družinah, preživljanju prostega časa itd., tako kot na tovrstnih zabavah poteka pri nas doma v Sloveniji. Ne, 90 odstotkov debate je bilo o politiki, o ruski zgodovini z velikimi bitkami in o »prekletih« čukrih, ki se priseljujejo v Sankt Peterburg. Čukri so priseljenci iz Kavkaza in Urala, ki tukaj opravljajo manj cenjena dela. Poleg Čukotkov zelo zasmehovani ljudje po katerih zgleda pljuvajo nekateri »oh in sploh« super Rusi. Očitno imajo tudi tukaj neko »čefursko linijo«, ki se na našem koncu Evrope začne tam nekje na Norveškem in konča v Grčiji, če ne celo v Turčiji. Me zanima, kaj si finski »Jukka« misli o Dimitriju tam čez mejo. Sankt Peterburg sicer slovi kot zelo nestrpno mesto v katerem so neznanci poleti ubili študenta medicine iz Indije. Pa samo bolj pameten je bil in bolj temen. Ko sem ta incident omenil študentom tukaj, nihče ni nič vedel. V indijskih medijih se je poleti o tem kar pisalo.

Če se vrnem na debato pri večerji, vse nespametne in modre besede so bile izrečene iz ust ljudi, ki so častili ruske partizane, za pomena partizanov na območju nekdanje Jugoslavije pa niso več vedeli. V glavnem v njihovih glavah so samo Rusi carji. Morda je tukaj dobro omeniti še to, da je šef diplomant nekakšne vojaške univerze.

»Ukazi« pred predlogi oz. prošnjami

Včeraj sem dobil message od Tanje, da naj bom ob 20h doma, ker za eno noč prideta »2 russian pupils«. Madona, ali se za te zadeve vpraša ali ukaže, saj z Anne plačujeva za stanovanje – pač prva misel. V glavnem, ni bil prvi tovrstni primer, pa ne gre samo za slabo poznavanje angleškega jezika. Kmalu sta prišla tista dva »russian pupils«, tokrat z Natašo, ki sem jo ob tej priložnosti tudi spoznal. Zazvoni telefon, na drugi strani pa ženski glas osorno zateži, da naj pridem odpret vrata v blok, saj mi že nekaj časa zvonijo. Opravičim se, ker nisem slišal in rečem, da pridem takoj. Hitro dam gor jakno in pulover, med obuvanjem pa znova telefon s taistim glasom: Ali nisi rekel, da takoj prideš? Za znoret. Pridem dol in frajerji so stali pri nekem drugem vhodu, kjer so pritiskali na številko 21, ki je številka stanovanja na nekem drugem vhodu v blok. Brez opravičila, hitra predstavitev s stiskom rok in brez očesnega kontakta. Tista dva »russian pupils« sta dva fanta iz Seratova, ki sta prišla na neko AIESEC konferenco. Natašo sem še uspel opomniti naj naslednjič ne bo tako nestrpna in že je odvihrala.

Fanta sta čisto v redu. Z Anne sva ju spraševala od kod sta, kako je tam z vremenom, koliko časa sta potrebovala do Sankt Peterburga itd. Njiju začuda ni zanimalo kaj preveč od kje sva midva, le začudeno sta pogledala, ko sem rekel, da je od tu do Seratova nekako toliko kot od Ljubljane do Lizbone. Ja, očitno bo držalo: balšoja nacija.

Svet ni Rusija

Saj ni panike, samo kaj, ko jih aids malce heca, Indijci in Kitajci pa jih tako kot še mnogo drugih narodov prehitevajo tako po desni kot po levi. Morda bi se bilo dobro malce ozreti preko meja, kljub ogromni državi.

Lek v Sankt Peterburgu

Včeraj sem na podzemni opazil reklamo za Immunal. Takoj me je prešinila misel, da nekaj takega tudi v Sloveniji prodajajo. Seveda, Lek dela to zdravilo. Dober občutek je, ko vidiš, da slovenska firma tukaj trži svoj izdelek. Ni ravno običajna zadeva tako daleš od doma.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “Malo o Rusih”

  1. commonsense pravi:

    hehe,tomo- pred kakšnimi 15 leti sem tudi jaz precej časa delal v rusiji, najprej sovjetski, potem ruski in me tvoje današnje izkušnje neizmerno zabavajo- so po vsem tem času povsem identične mojim. pazi le, kaj pišeš, saj se morda ne zavedaš, da so internet iznašle interdjevočke v mrežastih nogavicah in da je blog le skrajšava imena njegovega izumitelja, Ivana Ivanoviča Blogova……

  2. Tanjusha pravi:

    Tomo, kje so se kaksne novicke, prigode, slikce????? ;)

  3. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    kul, tomo. še, plizzz …

  4. tomo pravi:

    Pride jutri, po vsej verjetnosti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !