Prvi dnevi v Sankt Peterburgu

1.11.2006 ob 11:00

Živjo!

Najprej en lep pozdrav iz zasneženih severnih Benetk oz. Sankt Peterburga. Pa lepo počasi od začetka.

Najtežje od vsega

Zadeva se je konkretno začela z izjemno težko poslovitvijo od Irene, kar je bil sigurno najtežji del celotne preizkušnje. Sva se pa zato veliko naučila o nama kot paru in vsak o sebi, pozitivne stvari za naju o katerih se nama morda sicer še sanjalo ne bi.

AIESEC praksa

Z Brnika sem tako ves neprespan preko Prage poletel do Sankt Peterburga. Tukaj sem namreč na študentski praksi, katero mi je s svojo globalno mrežo priskrbela organizacija študentov poslovnih ved AIESEC. Prakso opravljam v podjetju, ki se ukvarja z razvojem spletnih aplikacij v okolju Macromedia Flash. Opravljam nekakšno prakso v menedžmentu, Management traineeship, in sicer v »oddelku« trženja. Navednice sem postavil, ker sem ta oddelek jaz in en freelancer, v sami firmi pa naj bi bilo zaposlenih deset ljudi, od katerih sem do danes spoznal pet med katerimi so kar trije Dimitriji.

Kje bom spal?

V Pragi sem pred vzletom v Sankt Peterburg trdno zaspal, tako da sem se zbudil šele nekje na pol poti. Na meji ni bilo problemov, pričakali pa sta me dve študentki s katerima smo se nato zapeljali do mesta. Seveda, kot sem pričakoval, takoj so se pojavili neki problemi, katere bi glede na dogovor morali rešiti pred mojim prihodom. Kje bom spal?

Ko sem prišel, odgovor še ni bil dlani. Nanj sem čakal v nekem McDonaldsu, najprej v družbi že omenjenih punc, nato pa je končno prišel moj kontakt tukaj, Karina predstavnica AIESEC-a v tej nekdanji ruski prestolnici. OK, čakala sva še tri ure, stanovanja mi niso uspeli priskrbeti, tako da so mi našli posteljo pri neki družini od ene tretje študentke.

Končno v stanovanju

Družina je bila v redu, vame se niso preveč vtikali, končno sem se naspal, naredil neko delo, ki bi ga moral že doma, proti večeru pa so že našli stanovanje.

V nedeljo sem se tako skupaj s še eno praktikantko, Anne iz Manchestra, vselil v ogromno in staro stanovanje nekje na severu Sankt Peterburga. Anne je Angležinja, tako da bom poleg ruščine izpilil še angleški jezik, predvsem računam, da se bom nalezel angleškega naglasa.

Šefov rojstni dan

Z delom naj bi sicer začel šele včeraj, vendar, ker je imel šef Dimitrij v ponedeljek rojstni dan, sem se v pisarni oglasil že v ponedeljek – zaradi žurke seveda. Fantje so mlada ekipa samoukih spletnih oblikovalcev in programerjev, ki imajo dobre ideje, vendar se mi zaenkrat zdi, da zelo slabo teoretično podlago glede trženja kar je dandanes večinoma osnova za izdelovanje nekega produkta itd., kar je bilo zame rahlo olajšanje, saj jim bom tako le imel kaj novega za povedati. Npr., fantje bi radi mednarodno tržili nek produkt, samo kaj ko jih gospod Google ne da med prvih 100 zadetkov, za PayPal pa so danes prvič slišali. So pa zelo kolegialni, komunikativni v ruščini – angleščina je precejšnji problem in prijateljsko razpoloženi.

Pariljka, zdravice in biljard

Žurka je bila precej zanimiva. Šli smo v neko veliko restavracijo, kjer smo bili mi, šest tipov, in natakarica. Za predjed je šef priskrbel pivo in Pariljko (morda Kuriljka), neko ukrajinsko žgano pijačo, ki je podobna kakšni baherovki. Pitje je potekalo tako, da je vsak nazdravil šefu za rojstni dan in vsi naenkrat smo na eks žganovino v grlo zlili. Ko je polovica opravilo svojo dolžnost, je dvakrat nazdravil šef, nato pa še ostali. Zanimivo. V glavnem, mnogi prijatelji so mi zaželeli, da naj jetra nazaj prinesem. Fantje, ni panike, tako hudi pa tukaj gor spet niso. Glede na nekatere pripovedi sem si res huje predstavljal. Šlo je za kulturno pitje z veliko jedače – seveda, kasneje je prišla tudi hrana. Kasneje smo šli še malo biljard igrat, kjer bi bil moj prijatelj Vuko, biljard freak, zelo ponosen name.

Splošen vtis

V nedeljo zvečer smo šli še malo po starem delu mesta. Pridružila sta se še Poljakinja Tanja, Londončan Nick in domačinka Maša. Nekaj malega smo šli pojesti, seveda v gostilni polovico stvari na meniju niso imeli, tako da sem na koncu vzel boršč. Prvi vtis o mestu: melanholični ljudje, v primerjavi z Slovenijo se mi zdi, da ljudje manj hitijo – niso tako energični, ogromno zelo dobrih in dragih avtomobilov, prav tako ogromno zelo starih in slabih, srednjega razreda jih je pa bolj malo, neprijazne prodajalke (ok, niso odpuščene, če se ne smejejo) in zelo lepo ter urejeno mesto z ogromno zgodovinskih stavb. To bi bilo to zaenkrat.

P.S.

Danes ponoči je močno snežilo, zjutraj pa znova dež.

  • Share/Bookmark
 

12 komentarjev na “Prvi dnevi v Sankt Peterburgu”

  1. irena irena pravi:

    Živjo, Tomo, zelo zanimivo te je brat, fajn napisano! Koliko pa je dejansko stopinj in koliko časa boš tam?

  2. tomo pravi:

    Nazaj na Brnik priletim 31.12. ob 21:30. Vsaj upam, da bo letalo točno. Temperatura se pa vrti nekje okoli 0 stopinj celzija. V nedeljo vem, da je bilo -5. Menda ta hudo še prihaja, najhujših dolgih noči pa ne bom doživel, ker grem prezgodaj nazaj domov.

  3. Dajana Dajana pravi:

    Vau. Tam sem bila maja 1984. Takrat se je imenoval še Leningrad. Blazno lepo mesto. Neprijazne prodajalke??? Ah, najbrž dota tistih, ki so živeli v socializmu. Sicer pa fantastične fotke. Res lepo. ;) )))

  4. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    dobro branje, tomo uživaj v snegu. za tolažbo: tudi nam v teh dneh napovedujejo sneg!

  5. ninamalina ninamalina pravi:

    pohvale tudi od mene.. zlo fajn se bere ;)

  6. Tanjusha pravi:

    privet v sank-peterrburg! si mogoce student ruscine? drugace pa res ful fajn, da obstajajo blogi, da clovk lahko prebere vtise s prve roke o rusiji! hocmo se…

  7. tomo pravi:

    Privjet, Tanjusha! Kak djela? Ne, nisem študent ruščine, računam pa na to, da se je bom naučil več kot na tečajih v Sloveniji. Pride še.

  8. Tanjusha pravi:

    privet iz slovenii!

    dela vsegda horosho, a u tebja kak? hja, tecaji znajo bit zlo zavajajoci. sem lani vodila enega v kranju – btw, sem ugotovila, da sva bla skorej sosolca na gimkr (ce se ne motim), kar je sicer bila pozitivna izkusnja, ampak je tezko, ker so zelje posameznikov razlicne in vsem pac ne mores ustrezt. zelim ti, da se res veliko naucis, sej bos gor 2 mesca (ce sm si prov zapomnla) in ce sem cist iskrena, sm ti preklet fous :P ampak vseeno, za konec se ena ruska frazica ‘vsego tebe horoshego’!!!

    lp, t.

  9. tomo pravi:

    Haha, ja, na kremšnito sem hodil. http://tomo.blog.siol.net/2006/10/25/lapuhovci-znova-skupaj/

  10. Tanjusha pravi:

    ja, sem prebrala :) tamara je bla skorej moja soseda, pa ene par fac mi je znanih se… med drugim ena od ‘trojcic-kosarkasic’…

  11. bla pravi:

    Študent česa pa si?

  12. tomo pravi:

    Fakulteta za Organizacijske vede (FOV) v Kranju, smer Informatika, absolvent

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !