potovanja, gorsko kolesarjenje – MTB, šmorn, www
V četrtek smo znova praznovali rojstni dan, tokrat od dveh drugih sodelavcev – Dime in Mihaela. Začelo se je že s kosilom v bližnji kitajski restavraciji. Hrana mi je bila všeč, vendar se ne more primerjati s tisto v Zlati ribici v vasici Gorenja vas – Reteče med Ljubljano in Škofjo Loko. Malo je bilo tudi čudno, saj so vrteli neko rusko pop glasbo, nekako ne paše v kitajsko restavracijo.
Nekako 10 let je tega, ko sem v nemški gorskokolesarski reviji Bike prebral članek o meki gorskega kolesarstva – Moab, Utah. Neskončno kamnitih singlc, prodnat teren, ki ga obožujem. Do danes mi še ni uspelo iti tja odfurat slavni Slickrock. Prijatelj Travis iz Duranga (blizu Moaba, prizorišče prvega svetovnega prvenstva v gorskem kolesarstvu), ki je sicer MTB vodič po zakotnih predelih bolivijskih Andov, meni, da je Slickrock dolgočasen. Najbrž res, če primerjaš s spusti s 5000m visokih andskih vrhov v dolino, vendar še vedno je Slickrock fetiš mnogih MTBikerjev.
Včeraj, ko sem prišel na delo, je na tleh na hodniku s steklenico v roki ležal nek moški. Glede na izgled bi rekel, da brezdomec. Izgledalo je kot da spi, poleg njega je stal vratar, ki je klical nekoga, ki bi odpeljal tega nesrečneža. Sedem ur kasneje, ob 18h, ko sem šel iz službe, je ta nesrečnež še vedno ležal na hodniku, bel kot stena in pokrit s povinilom. Mrtev. Vratarja ni bilo več videti.
Včeraj mi je na MSN prijatelj, tisti, ki res raztura v biljardu, rekel:«Tomo, kdaj boš spet kaj na blogu objavil?« »Jutri, obljubim,« sem mu odgovoril. Res, čas bi že bil.
V soboto smo se odpravili na regionalno AIESEC konferenco, ki se je izvajala cca 1,5h vožnje z vlakom proti severu iz Sankt Peterburga. Regionalno tukaj pomeni nekako radij 1000 kilometrov okoli Moskve.
»The F word«
Na poti tja sem se prepričal o popularnosti angleške besedice na f… oz. t.i. »The F word«. Mladi (17,18,19,20 let) člani lokalnega komiteja AIESEC tukaj jo namreč pridoma uporabljajo, menda zaradi tega, ker jo lokalci ne razumejo. Dvomim. Meni se je samo zelo trapasto slišalo, saj je bila redkokdaj uporabljena v kontekstu.
Za včeraj po šesti uri sem bil zmenjen s punco, ki nama je z Anne priskrbela to stanovanje, da se dobiva v stanovanju, saj naj bi na obisk z dodatnim parom ključev prišel lastnik stanovanja. Štos je v tem, da sta uradno v tem stanovanju ta punca, Tanja, in Karina. Čudno bi bilo, če bi lastnika potem pričakal nek tujec. Punci ne povesta razloga za to nedolžno prevaro, vendar domnevam, da bi bila cena veliko višja, če bi lastnik vedel, da notri dejansko stanujeta dva »bogatuna« iz EU. Zgodba se znova ponavlja. Ti imaš veliko denarja že zaradi tega, ker si sploh sem prišel in zato boš vse malo več plačal. Vsaj največja galerija na svetu, Eremitaž, ima zastonj vstop za vse študente. Drugod pa gredo plačilni razredi nekako po logiki poceni za domače, drago za tujce. V muzejih je tako za domače študente zastonj, poceni za ostale domačine, še sprejemljivo za tuje študente in drago za ostale tujce. O številkah pa kasneje, ko se odpravim v katerega od muzejev.
Živjo!
Najprej en lep pozdrav iz zasneženih severnih Benetk oz. Sankt Peterburga. Pa lepo počasi od začetka.
Zadeva se je konkretno začela z izjemno težko poslovitvijo od Irene, kar je bil sigurno najtežji del celotne preizkušnje. Sva se pa zato veliko naučila o nama kot paru in vsak o sebi, pozitivne stvari za naju o katerih se nama morda sicer še sanjalo ne bi.
