Prvi dan doma

16.10.2006 ob 23:44

Živjo!

Končno ena objava s čžš-ji. Let domov je bil udoben, uspešno prespan, tako da si Air France zasluži naziv malce boljše letalske družbe. S sprejemno ekipo, z Irenino sestro, sinkotom in sinkotovim fotrom oz. šoferjem, smo si malce ogledali še središče Dunaja – Hofburg in okolico. Na kratko, scena v nedeljo popoldne je bila veliko živahnejša kot v Ljubljani ob istem času.

Lepo je bilo znova videti domače in znova nadvse čuden prvi dan po malce daljšem potepanju. Zakaj? Zaradi kulturnih razlik. Npr.:

  • mnogo kislo zamorjenih, zaskrbljenih frisov na ulici v LJ v nasprotju z živahnim utripom na ulicah okrožja Colaba in Churchgate v Mumbai-ju,
  • vsem se nekam mudi,
  • vse je zelo urejeno v primerjaviz Indijo,
  • kar malce je čudno, ko vsi okoli tebe govorijo po slovensko,
  • prodajalka v trgovini se ne nasmehne, ko pa vidiš ceno na blagajni, te prime, da bi se malce pogajal za ugodnejšo,… ugrizneš se v jezik,plačas in rečeš “Than…”, ups, hvala in “Bye”. Ja, tukaj znajo po slovensko.
Pa še kaj bi se našlo. Pravi užitek je bilo teči po domačih gozdnih stezicah in pljuča obremeniti na polno, iti na pico, zvečer pa zaužiti kozarec laškega piva … vse tisto kar pogrešaš, ko si od doma.

“Kako je bilo,” je standardno vprašanje in pri 80% ljudi pozitiven odgovor, npr. zelo lepo je bilo, sproža nejeverne poglede, odgovor kot je npr. povsod je polno dreka in smeti pa izraze strinjanja. Ja, lažje je sprejeti sliko, ki ustreza določeni predstavi, kot tisto, ki ne. Žal, večina si o teh deželah t.i. tretjega sveta misli slabo – ljudje so slabi, oropajo te, umazani so, nevarno je tam,… V splošnem je odgovor nekako ponekod je zelo lepo, nekje pa tudi zelo grdo, ljudje pa so v osnovi povsod dobra in nič hudega hoteča bitja, ki ti v tem tretjem svetu v stiski hitreje priskočijo na pomoč kot pri nas doma. Znanca, ki je živel v Londonu, so na poti domov iz službe (cca 2km) trikrat oropali, tako da se je po tem posluževal taksija. Naju z Ireno se nikjer niso oropali, niti v zloglasnem Mexico City-u, ne. Strah je samo votlina z velikimi očmi, tako da kar pogumno na pot.

Danes sem dobil na mail fotografije, ki ti dajo misliti in so me malo spomnile na določene prizore iz Indije. Spodaj pod tekstom so, če jih slučajno še nisi videl/a:

lakota

Za večino teh slik ne vem kdo je fotograf. Kdorkoli že so, čestitke.

LP

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na “Prvi dan doma”

  1. irena irena pravi:

    Dobrodošla nazaj!

  2. horaci pravi:

    Ob takih fotografijah pa človek dobi kneglc v grlu. Povedo zgodbo,tragično in resnično v srcu pa odmev….

  3. tomo pravi:

    Ja, res. Tragično je tudi to, da največ ljudi umre zaradi driske. Obolenje, ki se hitro pozdravi z mešanico čiste vode, soli in sladkorja. Da ne govorimo o malariji, … velikokrat je problem že financiranje transporta do najbližjega zdravnika.

  4. nordstar nordstar pravi:

    Hvala za zapisano. O slikah bi se dalo razpravljati. Razlike med ljudmi so od nekdaj bile in prav je tako. Kitajska je bila smešna, kajne, ko so bili vsi isti. Tam, kjer pa so razlike največje, so tudi slike najbolj zgovorne. Kontra tem slikam si predstavljam McDebeluhe. Rešiti svet? Ja, lahko začnemo s tem, da se odpovemo mesni prehrani. Ampak nisem nor, da bi se zdaj spustil v razprave o tem. Pametni itak vedo, da je to res.

  5. tomo pravi:

    http://en.wikipedia.org/wiki/Hinduism

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !