Adijo, Indija!

14.10.2006 ob 07:35

Več fotografij in videoposnetkov še pride!

Piše: Tomo

Živjo!

Od zadnjega javljanja sva delala kolikor malo se je dalo. Ležala na soncu, spala, brala in jedla. Pa na vsake toliko casa smo kakšno “konstruktivno” rekli s tečnimi prodajalkami raznorazne indijske krame – posnetek spodaj (!). Bilo je super, še posebej pa odlična morska hrana.

http://video.google.com/videoplay?docid=461636456956745964

No, včeraj sva se optimistično uro pred odhodom nočnega vlaka v Mumbai odpravila na železniško postajo v Margau v Goi. Seveda, vlak je imel precejšnjo, a še vedno polurno zamudo, kar je na koncu v Mumbai naraslo na 2,5h zamude. Pac, Indija.

Danes zjutraj sva znova ponovila vajo: borba z taksisti za razumno ceno prevoza, borba s “comissionerji” (to so fantje, ki te na vsak način hocejo spravit v katerikoli hotel, da potem lastniku zatezijo za provizijo, češ, da si zaradi njega prišel ravno v njegov hotel), spet zbijanje cene v hotelu itd. … pa šele ob 12h bodo imeli prosto sobo, tako da sedaj zabijava čas tukaj v web cafeju, se prej pa v kavarni. Tako je to, pot domov je vedno najbolj zoprn del – kljub temu, da greva vedno z veseljem domov. Le privajanja na suh in mrzel zrak se ne veseliva kaj dosti. Za naju se je vse končalo na plazi v Goi, sedaj pa samo se čakava da bo ura 20h, da se vsedeva v taksi in gasa do letališča.

Za konec se en primer dialoga, ki je pogostokrat potekal med Ireno (menoj) in kakšno Indijko oz. Indijcem. Recimo, da je Indijka neka prodajalka na plazi:

Prodajalka: Hellooo, ‘mam! How you doin’ Irena: Quite well, thank you. How are you doing? Prodajalka: Good. But no business today. . . . vmes je pregovarjanja ali Irena bo kupila ali ne itd. Potem, ko prodajalka ugotovi, da bo business se naprej slab, pa del, ki mije dal misliti. . . . Prodajalka: What your age? Irena: 24. And how old are you? Prodajalka: 23, ‘mam. I married and have three children. Irena: Uf, that’s a lot. Do you have any brothers and sisters? Prodajalka: Yes, four brothers and three sisters. . . . in naprej do konca o družini, vremenu itd. Madonca, 23 let stara pa že tri otroke, pa sigurno jih se bo nekaj. Pa že njuna starsa sta imela toliko otrok.

Kaj bo z nami, ki imamo prenizko nataliteto? Kaj bo z ostalimi 90 odstotki sveta, ki imajo zelo visoko? Kdaj bodo Indijci dosegli standard, ko bo otrok ekonomično gledano postal breme in ne ugodnost?

Enoznačnega odgovora na prvi dve vprasanji nimamo. Na zadnje, pa glede na to kaj smo na tem potepanju videli, pa le delen odgovor: se dolgo ne. Posledice IT outsourcinga zahodnih multinacionalk namreč uživa le peščica Indijcev. Tukaj je ogromno ljudi, ki bi mnoga dela, ki jih danes opravlja Slovenka/Slovenec, naredili bolje, z nasmehom na ustih in za veliko manj denarja. Zaloge intelekta se tukaj kljub ne prav močnemu srednjemu sloju zdijo neskončne. Ko pa dodamo še visoko nataliteto,…….

Tako to je to za tokrat. Morda samo se omenim tri knjige, ki sva jih z Ireno prebrala v zadnjih tednih in ki so po vsej verjetnosti malo vplivale na najino pisanje:

Super knjige!

Lep pozdrav,

Irena&Tomo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !