Na plazah Goe

11.10.2006 ob 13:17

Piše: Irena

Namaste!

Nekaj dni pred odhodom domov sva zopet v kraju, od koder sva se na zadnje oglasila. Najin plan je bil predvsem poležavanje na plaži in branje knjig, vendar nama je te plane skazilo slabo vreme.

http://video.google.com/videoplay?docid=2617425136276349326

Domačini so trdili, da takšno vreme res ni običajno za ta del leta. Kajti z oktobrom naj bi se monsun poslovil, kar pa pomeni, da na obalo Indije sveti sonce z vso močjo. Vendar potem ko je dva dni dezevalo skorajda brez postanka, sva se odločila, da nima smisla vztrajati na plaži ter sva se odlocila, da si greva ogledat prestolnico Goe – Panjim.

Govedina na krožniku, ulice pa brez krav

Panjim je res luštno mesto v primerjavi z ostalimi indijskimi. Vendar imaš bolj občutek, da si nekje na Portugalskem kot pa v Indiji. V celem mestu nisva srečala niti ene krave, posledično so torej ulice veliko bolj čiste pa tudi hiše so veliko bolj vzdrževane kot drugod po Indiji. Vidi se torej, da je Goa tista zvezna država, ki ji gre malo bolje. Na cesti je videti boljše avtomobile, ljudje delujejo bolj sproščeni.

Domačini v tem delu so namreč v večjem delu kristjani, zato se v Goi na jedilniku da videti tudi govedino, svinjino,jajca ter pa vse vrste alkohola… kar je tudi izjemno za Indijo. V Panjimu sva torej izkoristila vsako minuto lepega vremena in si ogledovala pisane kolonialne hise, bele katedrale.

Ko deci zaplešejo

Zvečer pa sva se odločila, da greva na kruzanje po reki ob sončnem zahodu (Panjim namreč leži ob ustju reke). Sama sem si predstavljala ta dogodek kot nekaj romantičnega. V vodiču sva tudi prebrala, da se na ladji odvija folkorni večer, tako da sem se sama več kot navdušila nad ponujenim programom. Vendar se je romantični večer prelevil v pravo divjo zabavo. Na ladji so bile večinoma indijske družine iz cele Indije, ki so se prišle v Goo zabavat.

Pravo presenečenje je bilo torej, ko je ladja izplula in so iz zvočnikov hrumeli divji ritmi disko glasbe:))) Imeli smo celo animatorja, ki je skrbel za našo dobro počutje in za vključitev gostov ladje v program. Najbolj zanimivo je bilo to, da ko je rekel, da naj pridejo vsi moški na oder…jih je bilo na odru v hipu polno. In ko so zadoneli prvi toni sintesajzerja so se začeli divje razmetavati kot da bi bili na divjem rave partiju:))) Res posebno doživetje.

“Šoping na hard”

V Panjimu sva deževne dni izkoristila tudi za šopingiranje. Odkrila sva namreč, da je se več trgovin kot v Bombaju in da je vse bilo še malenkost ceneje. Tako sva izkoristila priložnost in se založila s cunjami za nadaljnih nekaj sezon.

Maja in Joav

V eni od vrhunskih restavracij, kamor sva hodila na morsko hrano pa sva srečala tudi izraelski par, ki sva ga srečala že dvakrat poprej, tako smo se pričeli malo spoznavati. Zopet je bila tema pogovora med drugim tudi njihova vojska. Sama se še kar ne morem načudit, da grejo fantje kar za tri leta v vojsko, dekleta pa za dve leti.

In to pri osemnajstih letih. In v pravo vojno. Nekateri imajo zaradi tega velike osebnostne težave. Velika večina se torej odloči, da gredo po vojski nekam potovat in Indija se jim zdi ravnopravšnja destinacija. Kulturno je zelo raznolika, poceni je pa še v večini je hindujska, tako da Izraelci tu nimajo večjih težav. Še več…Hindujci ne marajo muslimanov, torej se tu počutijo povsem varno. Kajti Maja in Joav (Izraelca) sta plačala raje več za letalsko karto in letala z izraelsko letalsko družbo, kot da bi letela s kakšno drugo cenejšo družbo, ki leti čez muslimanske države.

Bala sta se namreč, da bi bilo kaj narobe in bi letalo moralo pristati v kakšni od muslimanskih držav, kjer bi bila morda ogrožena. Pojasnila sta tudi, zakaj nekateri Izraelci tako šparajo, in sicer skušajo čim dlje ostati v Indiji. Nekateri skušajo tako zategnit svojo mošnjo, da jim uspe ostati v Indiji tudi leto in pol. V tem času si lahko vsaj malo opomorejo od vojske in od grozot, ki so jih tam doživeli. Predvsem pa je bilo zanimivo prisluhniti temu, da v vojsko gredo samo tisti, ki niso ortodoksni Judje. Tisti, globoko verni, so opraviceni izostanka iz vojske. Celo plačajo jim šolnino na univerzi, medtem ko tisti malo manj verni morajo ta račun kriti sami.

Ogromne, segmentirane, poroke

Med našim pogovorom smo prišli tudi na to, da se junija naslednje leto poročita in da priprave na poroko že potekajo. Pri njih gre namreč za velik obred z veliko pompa. Na poroko sta namreč povabila 250 ljudi in to naj bi bilo se malo. Nekateri naj bi povabili tudi tam okoli 500 ljudi. Obred vodi rabin, vendar vse skupaj poteka na zelo zakompliciran nacin. Razlozila sta nama, da je treba pazit, kakšno hrano bosta postregla, ker tisti bolj ortodoksni Judje ne smejo jesti skupaj meso in mleko ali pa kaksnih rakcov. Potem imajo ločena prostora za moške in ženske.

Ženske naj bi bile v njihovi družbi čim manj atraktivne. Predvsem srhljiv je njihov obred, če se slučajno mož in žena kasneje odločita za ločitev. Ob tej priložnosti se namreč vsi zberejo in potem mečejo čevlje v nekdanjo nevesto. Res butasto in ponižujoče. Vendar na srečo se tudi te navade spreminjajo in mladi se vse bolj odločajo za malo bolj liberalen način življenja.

Maja in Joav sta se naslednji dan odpravila domov v Izrael, midva pa na naslednjo plažo, kajti vreme je pokazalo svojo lepšo plat.

Hedonizem v Bagi

Odpravila sva se torej v Bago, kjer sva res uživala. Jedla sva zelo okusno morsko hrano, po kateri se nama je že kar pošteno kolcalo, brala knjige na udobnih ležalnikih in se nastavljala soncu. Mislila sva že, da bi kar ostala na tej plaži, ker nama je bila všeč tamkajšnja scena. Bilo je vsega ravno prav. Plaža namreč ni bila preveč oblegana pa tudi ne premalo. Kajti vedno ko ni skorajda nič turizma to pomeni, da tudi prav velike izbire restavracij ni. Nama pa tu prav odgovarja, da se lahko malo razvajava. Toda Bago sva se odločila zapustiti, saj sva si želela ogledati še eno plažo, in sicer tisto, ki slovi po tem, da je najlepša.

Dva dni nazaj sva se torej iz severa odpravila proti jugu Goe. Na srečo je Goa precej majhna država, tako da sva bila v treh urah hitre vožnje in polaganja ovinkov že na drugi plaži. Toda na najino žalost je bila ta podobna gradbišču.

Raj, ki to ni

Konec septembra so namrec v Palolem (na to rajsko plažo) prišli državni uslužbenci z buldožerji in sekirami narediti red. Vsem, ki so imeli bambusove kočice na črno postavljene, so jih porušili. Tik pred sezono so torej porušili vse bambusove hiške na plaži (restavracije in hotele). V bistvu so pravi bumbarji. Tako skorumpirana država gre delati red ravno tam, kjer so domačini zaslužili kar dosti denarja s turisti. Plaža je sicer res lepa… takšna kot iz kakšnega kataloga.

Zaliv s peščeno plažo, nad katero se sklanjajo vitke palme. Vendar podoba podrtih hiš skazi to rajskost. Tudi novogradnja ni ravno balzam za usesa, ker vsepovsod nekaj razbijajo in tolčejo. Pa še turistov je malo morje. Predvsem Izraelcev je tu spet ogromno. Prav zanimivo je, kako hitro ugotoviš, kdo je Izraelec. Ali res naglas govori ali pa ga pogledas v čevlje. Večina nosi namreč isti tip gumijastih sandalov, le da so različne barve.

Benaulim je zakon!

Odločila sva se torej, da torej to rajsko plažo že po enem dnevu zapustiva in jo mahneva na tisto prvo plažo, ki nama je bila res pri srcu. Palolem je res lepa plaža, vendar so cene veliko bolj navite, plaža veliko bolj oblegana in mesta pod palmo so zasičena z gradbenim materialom. Tu v Benaulimu pa je bolj mirno, veliko je domačih turistov, morska hrana pa okusna in poceni. Vse to je pretehtalo… do petka bova ostala tu na tej plaži, potem pa se bova z nočnim vlakom odpravila v Bombaj, kjer bova v soboto se malo pohajkovala.

Na žalost misliva, da nama ne bo ostalo dovolj časa, da bi šla na ogled slumov. Brala sva namreč, da lahko najdes agencijo, ki te pelje po slumu, da lahko vidiš, kako ljudje zivijo. No, če ne drugega, imava idejo za naslednjič, ko bova v Bombaju:)

Toliko zaenkrat, naslednje in zadnje javljanje bo sledilo iz metropolitanskega Bombaja. Do takrat pa se lepo imejte in uživajte. Midva pa bova izkoristila te lepe sončne dni do konca.

Pozdrav iz Goe,

Tomo in Irena

http://video.google.com/videoplay?docid=3197971547742813870
  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “Na plazah Goe”

  1. Marino pravi:

    Tomo & Irena !! Ali ste bili tudi drugod po svetu ?

  2. Anchy pravi:

    Irena &Tomo!

    Tole res noro zgleda!!!! Uživajta še zadnje vroče dni!!!!

  3. tomo pravi:

    Zivjo, Marino!

    Ja, tudi drugod sva se ze potepala. Vec o tem kmalu.

    LP

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !