Indija: Pot v Goo

2.10.2006 ob 11:39

Piše: Tomo

http://video.google.com/videoplay?docid=-4958463539190727204

Živjo!

Po zadnjem poročanju oz. po prihodu s safarija na kamelah smo si se malo odpočili, nato pa jo mahnili na avtobus do t.i. Belega mesta – Udaipurja. Po 14h na avtobusu smo prispeli v to najbolj romantično mesto v Radžastanu, ki nas s svojo belino niti ni ne vem kako prepričalo.

Dvolični Udaipur

Meni (Tomo) osebno je bila v Udaipurju se najbolj všeč jabolčna pita v “francoski pekarni”. Ulice so bile polne uličnih prodajalcev, beračev, krav in kravjekov, tako kot v 99 odstotkih indijskih mest. Udaipur pa dobi drugačno podobo, ko ga ugledaš s sredine jezera. Šli smo namreč na eno urni izlet s čolnom po jezeru, vmes je bil pa se ogled otoka Jagmandir na katerem je tudi dih jemajoča palača.

Mesto iz te perspektive res zgleda veliko lepše in res, belo. Je za videti, najbolj romantično pa morda za območje Radžastana ali pa ce si nastanjen v Lake Palace hotelu, ki je v bistvu otok sredi jezera. Beli hotel je res čudovit za pogledat, je eden bolj luksuznih v Indiji, v njem pa so snemali tudi enega od filmov James Bond, in sicer Octopussy. Noč v tem hotelu je vaša za 375$ USD na noč v navadni sobi in 1000 USD/noč v suite.

Poleg obiska še ene palače (v Indiji jih je polno, prevec) in vandranja po mestu, smo tukaj tudi malo počivali po napornem in vročem Jaisalmerju. Sprememba v klimi je bila občutna – na bolje seveda.

Blišč in beda Mumbaija Naša naslednja destinacija je bila Mumbai 16-milijonsko mesto, nekoč z uradnim imenom Bombay. Od tu namreč poleti naše letalo proti Parizu, le da je Nevino vzletelo 17 dni preden bo najino. Tja smo se odpravili z res luksuznim avtobusom (Volvo), ki je bil prvi nekako normalen za naše domače razmere oz. bolj luksuzen. Na njem so se sedeži lahko spremenili v skorajda prave postelje, podobno kot boljšim busom v Mehiki in Peruju.

Beda slumov Po udobni vožnji oz. 14-urah nas je pozdravilo nasprotje našega udobja v luksuznem avtobusu, beda slumov v predmestju Mumbai-a, ki se širijo naprej v sam Mumbai. Mumbai se lahko “pohvali” z največjim slumom oz. po nase barakarskim naseljem v Aziji. Zanikrne barake med katerim teče “kanalizacija”, ljudje brez sramu ob cesti na jutranji veliki potrebi (zelo pogost pogled v Indiji), naokoli zanemarjeni od saj črni bloki s perilom na oknih, cesta po kateri nas je vodila pot pa je bila kar zarita skozi te slume.

Pri gradnji se mestne oblasti sigurno niso obremenjevale z nadomestno nastanitvijo teh revežev. Vse to je bil jutranji pozdrav tega velemesta nam na usnjenih sedežih. Precejšen kontrast, ki človeku ne vzbuja dobrega občutka.

Brez rikš in krav na ulicah Seveda ima Mumbai kot finančno središče Indije tudi zelo urejene soseske, v sam center smo bili namenjeni tudi mi. Vendar tam velja prepoved za avtobuse na medmestnih relacijah, za rikšarje in krave, ki delajo Indijo nekaj posebnega.

Zaradi slednjega smo bili primorani najeti taksi in kot vedno ob prvem obisku države ali velikega mesta – bil je nateg. Še sanjalo se nam ni koliko smo bili oddaljeni od centra, le toliko smo vedeli, da smo nekje blizu letališča iz katerega naj bi bilo do centra nekako 1 do 2h vožnje. Taksist je zgledal še kar pošten, zatrdil je, da bomo plačali glede na taksimeter – in tako je tudi bilo. Tip nas je očitno vozil malo naokoli, nekakšen “City Tour”, tako da je z nami zaslužil za tisti dan. Plačali smo 750 rupij, namesto približno 350 Rp, kot naj bi ta pot stala v taksiju. Zanimivo, tudi če imas že ogromno izkušenj, ob prvem obisku te zelo hitro malce oguljufajo. To so najine izkušnje z Ireno, pa tudi od ostalih izkušenejsih popotnikov sva podobno slišala. Žal.

No, center Mumbai-ja, kjer je bil nas hotelček se imenuje Colaba in tu smo dva dni pohajkovali po trgovinah, dobro jedli in malce slabše spali. Colaba je zaradi že omenjenih prepovedi in angleške arhitekture na moč podobna kakšnemu York-u v Angliji, seveda, stavbe so veliko mlajše. V Indiji se res splača nakupovat oblačila. Npr. športna obleka priznanih znamk kot so Nike, Reebok, Adidas,… je tu od 50 do 70% cenejša kot pri nas. Res smo si malce dali duška, tako da smo se potem malce sprostili z izletom na Elephant Island, v zalivu, kjer je ogromno mumbajsko pristanišče.

Pristanišče je res ogromno, na oko bi rekel, da zaseda nekje od 5 do 10 km obale (tezko je bilo oceniti v tistem zraku polnem vlage), poleg tega pa ladje pristajajo tudi ob pomolih, ki so povezani z naravnimi in umetnimi otočki sredi zaliva. Res impresivno, kljub ne prav lepemu pogledu na ogromne čezoceanke.

Jame, votline, s kipi turistični hit Eden izmed teh otočkov je tudi Elephant Island na katerih je največja turistična znamenitost Mumbai-a – jame z verskimi simboli v notranjosti. OK, kipi hindujskih bogov so res ogromni in stari – jame pa so nekako na nivoju tistih, ki jih je polno v okolici Škofje Loke, nič posebnega torej.

Za njih ocitno to je kar nekaj posebnega, pa ne samo zaradi verskih razlogov. Slovenci še vemo ne, kako nekaj posebnega je naša Postojnska jama. Tukaj so nas še najbolj zabavale opice, ki so turistom kradle hrano iz rok in celo iz torb. Ireni so tako se preden je naredila tretji griz iz rok ukradle pečeno koruzo.

“Ekspresno” do Goe Neva naju je 28. zvečer zapustila, midva sva jo pa naslednji dan zjutraj z vlakom mahnila proti portugalski enklavi v Indiji, ki je danes majhna indijska zvezna država – Goa. Do tega pribežališča evropskih hipijev naj bi se z “ekspres” vlakom vozila cca 8h, no teh 8 ur se je potegnilo na 11. Prav vseeno bi bilo, če bi šla na malce počasnejsi nočni vlak. Samo to je Indija, nekaj je teorija, nekaj drugega pa praksa.

Takoj po prihodu sva jo mahnila proti umirjeni vasici Benaulim z lepo, peščeno plažo, kjer pišem ta prispevek.

Do konca potovanja se bova se malo selila iz plaže na plažo, med tem obiskala en slovenski par najinih let, ki se je odlocil, da bo tu služil svoj kruh in na koncu odšla nazaj proti Mumbai-ju, od kjer poleti letalo domov. Do takrat pa se še kaj oglasiva.

Lep pozdrav domov, Irena&Tomo

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Indija: Pot v Goo”

  1. pikolina pikolina pravi:

    Hej, maksimalno uživajta na vročih indijskih plažicah še ta dva tedna, Rusija je hladna … ;)

    Pat

  2. Tomo pravi:

    Ja, se s to mislijo na soncu grejem, ok – bolj pecem :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !