Kamasutra v templju in roza mesto

17.09.2006 ob 17:17

Namaste!

Piše: Irena

V času od zadnjega javljanja je naša karavana naredila premik v Radžastan – puščavsko pokrajino na zahodu Indije. Radžastan mnogi opisujejo kot biser Indije, ki s svojimi mesti, jezeri, lepimi ljudmi in karavanami kamel navdušujejo in očarajo obiskovalce ter popotnike. Predvsem je pestro tu novembra, ko se v mestecu Puškar (kjer smo trenutno nastanjeni) odvija kamelji sejem. Takrat to mirno mestece oživi, cene hotelov pa se lahko dvignjejo kar za desetkrat.

Pa če se vrnem se malo nazaj. Nazadnje smo se javili iz Varanasija, iz svetega mesta ob Gangesu, kamor ljudje hodijo umret. Sežiganje mrličev smo lahko opazovali le od daleč, saj so bila stopnišča, od koder sicer lahko opazuješ vse to dogajanje, poplavljena. Na našo zalost torej nismo morali doziveti Varanasija v vsej svoji svetosti.

Pot smo potem nadaljevali do mesteca Khajuraho, ki je znano po templih z erotičnimi motivi. Nekateri jim pravijo kar Kamasutrini templi ali Kamasutra v kamnu. Baje da so ti templi zaradi svojih motivov unikatni in da takšnih drugje na naši zemeljski polobli ni mogoče najti.

Med lepo urejenimi zelenicami, polnimi cvetocih roz, torej stojijo stozcasti templi, kjer so v stene vklesane mične gospodične lepih in zapeljivih oblin. Med povsem običajnimi prizori iz vsakdanjega življenja pa nadebudnemu opazovalcu ne uidejo tudi prizori orgij oz. razno raznih spolnih aktov. Vse te prizore in motive naj bi tudi kasneje zbrali in jih izdali v knjigi Kamasutra.

Prvi dan v tem “eroticnem” mestu smo imeli tudi zanimivo izkusnjo. Sli smo v nek tempelj, kjer so nas na vhodu kot ponavadi zaceli nadlegovati razni lastniki trgovinic z razno razno kramo – spominki za turiste, sloncki, kipci, … En tip je bil se posebej vztrajen s svojim tezenjem: “Come mister, please come to my shop. I have many nice and cheap things. Looking for free.” Seveda, v zelo polomljeni anglescini. Ker je bil zelo vztrajen, smo malo oklepetali. “OK, do you have falus, wooden falus,” mu je Tomo odgovoril. “Falus, I don’t know. What’s falus, mister,” je zacudeno izbuljil oci. OK, res, da je Hindujec, k’ so vsi malce zategnjeni – samo smo le v mestu Kamasutrinih templjev. “You know, big dick – falus,I need falus hard as wood for my friend, she wants it for a present,” mu je Tomo pojasnil, mislec, da se tip spreneveda. Tip res ni vedel, kaj je falus. “OK, I’ll show it if you have it in your shop,” sta se zmenila. Sli smo v trgovini, res smo potrebovali nekaj falicnega, res na zeljo ene Slovenke. Vse smo pregledali, falicnega pa nic. Potem pa sem nasla eno kamasutro z zelo nazornimi slikami. S Tomotom sva izbrala najbolj nazorno in Tomo je nic slabega hotec tipu pokazal kaj je falus. Revcka je kar nazaj vrglo, obledel je, utihnil in do konca nasega obiska prenehal z gobcanjem, ki ponavadi hitro postane tecno. Ocitno je vse kar je povezano s seksom tukaj se velik tabu, tudi v mestu Kamasutrinih templjev.

In ravno to je meni tako zelo zanimivo. Nama s Tomotom so ze dvakrat zatezili, ker je imel Tomo roko na mojemu ramenu in ker sva se poljubila. To je tu nekaj nezaslisanega. Ok, vse bi bilo lepo in prav. Razumem, da je taksna njihova kultura in da to res ni njihov nacin izkazovanja ljubezni. Ampak ni mi pa jasno, kako zelo je tu normalno, da se dva moska otipavata, se drzita za roke, se objemata. V glavnem tega res ne vem, ce bom kdaj razumela.

Zanimivo mi je tudi, kako tu ljudje veliko dajo nase. Zenske imajo lepe, svetlece sarije, polno zapestnic, uhanov,… v glavnem dajo veliko na svoj izgled. Tudi moški nič ne zaostajajo…nic nenavadnega ni, ce vidis kaksnega gospoda v krizi srednjih let, ki ima lase pobarvane na rdeco. Toda mesta so zanemarjena, hise nevzdrzevane, po ulicah pa je polno dreka, tako da moras kar paziti kam stopis, da slucajno ne zagazis v kaksen kupcek, ki ga je za seboj pustila sveta krava. Teh je namrec tu malo morje.

Na cesti je vcasih prav zanimivo, saj je med udelezenci v prometu najti pravi zivalski vrt. Nic nenavadnega ni, ce drvec na svoji riksi prehitis elegantno kamelo ali poslikanega slona. V bistvu so te voznje z rikso prava zabava, saj so tudi soferji tu bolj ali manj smesni. Tako da se na njihov nacin ogromno nasmejimo.

Jaipur Po Kamasutrinih templih in njihovih zategnjenih prebivalcih smo se z udobnim spalnikom s klimo odpravili proti Jaipurju, prestolnici Radžastana. Jaipur je znan tudi kot rozno mesto, kajti stari predel mesta je ves odet v opečnato oz. rozno barvo.

Tu smo se nastanili v enem zelo lepem hotelu z licno urejeno restavracijo na strehi, od koder si imel lep razgled na mesto. Sicer pa smo dneve v Jaipurju prezivljali v zavetju starih zgradb. Povzpeli smo se na minaret, si ogledali mestno palaco, razne utrdbe in observatorij, kjer si je mogoce ogledati najvecjo uro na svetu.

Nanjo je mogoce lahko pogledati le v soncnem vremenu, kajti s pomocjo sence lahko odcitas cas do minute natancno. Pri vseh the zgradbah mi je vsec njihov inovativen nacin oken, ko iz kamna naredijo nekaksno cipko, skozi katero ti prav dobro vidis ven, medtem ko mimoidoci sprehajalci v notranjost zgradbe ne vidijo.

Sicer pa je Jaipur znan tudi po dragih in poldragih kamnih. Tako smo si ogledali marsikatero trgovino z nakitom, kjer je srebrni prstan s smaragdom mogoce kupiti ze za 5000 sit. Nisem sicer ravno poznavalec cen nakita pri nas, ampak mislim, da bi pri nas za podoben prstan odstel veliko vec.

Omenila sem ze, da je Radžastan znan po lepih ljudeh in na nek način drži. Predvsem ti pogled obstane na ljudeh, ki imajo modre ali zelene oči. Zaradi dolgoletnega trgovanja – tu je namreč potekala svilena pot – se je tu prebivalstvo na veliko mešalo, tako imajo ljudje indoevropske poteze obraza.

V mestu Puškar, kjer smo trenutno nastanjeni, pa so velike lepotice tudi kamele. Predvsem november je njihov mesec, ko jih moski skrbno ocenijo in izberejo tisto najlepso. Cas kameljega sejma mora torej biti res poseben in velicasten dogodek, ko pridejo ljudje od blizu in od dalec, da bi videli vso to kameljo lepoto.

Na zalost pa ga mi ne bomo docakali. Nismo si izbrali ravno idealnega casa za obisk Indije, ampak zaradi tega se ne obremenjujemo prevec. Puskar je torej kraj za oddih, kjer ni prostora za hrupne rikse in nadlezne ljudi, ki samo gledajo, kje bodo potegnili provizijo.

Jutri pa to malo mesto ob svetem jezeru (se enem) zapuscamo, odpravili se bomo v bolj kaoticno modro mesto – Jodhpur.

Do takrat vsem skupaj posiljamo lepe in soncne pozdrave iz kameljega Puskarja.

Lep pozdrav od

Neve, Tomota&Irene

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !