Poročanje iz Svetega mesta

10.09.2006 ob 12:34

Zlati tempelj v Amritsarju

Živjo!

Po zadnjem poročanju smo se iz Amritsarja oz. iz Bazena z nektarjem nesmrtnosti, kar to ime pomeni v pundžabiju, odpravili 30 kilometrov proti zahodu, na mejo s Pakistanom, kjer ob vsakem sončnem zahodu, na obeh straneh premnogokrat krvave meje, poteka slovesna menjava straž. No, ta slovesnost je izpadla bolj kot nogometna tekma npr. med Hajdukom iz Splita in Dinamom iz Zagreba. Tako na Pakistanski strani kot na Indijski imajo pripravljene tribune za izživljanje domoljubnih čustev in za presenečene turiste, ki ne pričakujejo tako gorečih izbruhov čustev.

Zlati tempelj v Amritsarju

Patriotizem na full

HIIIIIIIINDUUUUUUUSTAAAAAAAAN, se je pred začetkom uradnega dela v mikrofon zadrl vodja oz. animator prireditve. MAAATAAAKIII, se je v odgovor na vso grlo zadrlo občinstvo.

Meja s Pakistanom Izraz Hindustan označuje moderno Republiko Indijo oz. indijski subkontinent, medtem ko za besedo mataki ne bi vedel kaj pomeni. Cel štos je spremljala glasba iz ogromnih zvočnikov, slišati je bilo vse od domoljubnih do modernih pop komadov. Na pakistanski meji je bilo podobno, le zaradi manjšega občinstvo niso bili tako glasni, sicer pa isti tip glasbe na isti jakosti. Njihov animator pa se je drl PAKIIIISTAAAN, občinstvo pa spet MAAATAAAKII. OK, ženske so bile na drugi strani malce bolj zakrite.

Meja s Pakistanom, tribune

Kakšne so ženske na drugi strani?

Val smeha med turisti, bili smo na VIP tribuni, so sprožili našopirjeni in brkati indijski vojaki – iz častne čete seveda. Med strumnim in hitrim korakanjem do mejne črte so stopala dvigovali do višine glave in tako “ustrahovali kolege” na pakistanski strani. Cela ceremonija je zgledala skorajda kot četvorka na naših maturanskih plesih, le da smo rokovanje pakistanskega in indijskega vojaka opazili samo enkrat, pa se to je trajalo max. eno sekundo.

Sikhi No, bolje to, kot pa da bi se preko kalašnika gledali. Na koncu se je na vsaki strani meje zamenjala straža, nato pa so indijci oddirkali 50 metrsko razdaljo od tribun do ograje, ki označuje dejansko mejo. Očitno Indijce zanima kako izgledajo Pakistanke, Pakistance pa kako precej bolj razgaljene Indijke. Kako že pravijo, pri sosedu je vedno bolje. Na poti do rikše smo imeli še photosession z Indijkami in Indijci, ki se izredno radi slikajo s tujimi turisti. Zadeva nam počasi postaja zelo nadležna.

Ulični prodajalec, Amritsar

Prek New Delhija do Agre

Naslednji dan smo se s hitrim vlakom (500 km v cca. 5h) odpeljali nazaj na izhodišče našega vandranja, v New Delhi. Od koder smo po eni noči nadaljevali pot v Agro, mesto največjega spomenika ljubezni – Tadž Mahal.

Za prestolnico mogulskega imperija smo pričakovali da bo “tečna” oz. polna prevarantov, samooklicanih poslovnežev, ki imajo neverjetno ugodne ponudbe in beračev. Na koncu niti ni bilo tako hudo, oz. z Ireno sva doživela ze precej hujše. Najprej smo si ogledali trdnjavo, kjer so bivali vladarji.

Trpljenje za 120 SIT

Agra Fort Agra Fort je ogromna trdnjava z večimi palačami v notranjosti, kakršnih je v Indiji še nekaj. Popoldne smo se odpravili na drugo stran reke Yamuna, kjer je park s čudovitim pogledom na Tadž Mahal. Tako kot nas je presunila resnična lepota tega spomenika, nas je šokiralo za kako malo denarja so nekateri Indijci pripravljeni garati.

Indijec, fant, trpljenje Imeli smo namreč napačne informacije o oddaljenosti parka od našega hotela. Tako smo najeli dve kolesarski rikši, enega mladega fanta (cca 13 let) in njegovega očeta (cca 50 let). Mislili smo, da je do parka nekako 4 km, no na koncu je bilo vsaj dvakrat več, s tem da smo morali zaradi prometne gneče, ki je bila vsaj dvakratna od tiste jutranje na Celovški cesti v Ljubljani, iti po daljši poti. Naša dva rikšarja sta vsaj uro na pedalih uničevala svoja mišična vlakna, na vzponih sta nas vlekla peš, sicer pa vztrajno poganjala s težkim razmerjem, preko mnogih lukenj v razbeljenem asfaltu in mnogih kaotičnih križišč, kjer svojo premoč dokazujejo šoferji ogromnih tovornjakov – vse to za ušivih 30 rupij za vsakega, kar je po naše cca 120 SIT.

Indijec, fant, matranje Ni čudno, da podjetja iz Evrope in ZDA hlastajoče za dobičkom drvijo v Azijo. Oče in sin sta se nam res zasmilila, tako da smo obema skupaj dali 200 rupij in liter vode – še vedno skorajda nič glede na pretrpljene muke.

prodaja, Agra, ženska, tla

Pravljični Tadž Mahal

Na drugo stran reke v lepo urejen park smo se odpravili, da bi Tadž Mahal videli brez spremstva množice turistov.Tadž Mahal je posvečen Mumtaz Mahal, eni izmed izmed žen mogulskega vladarja Šaha Jahana, ki je umrla med porodom 14. otroka.

Tadž Mahal Šah ga je zgradil v znak ljubezni do pokojne žene, v središču mavzoleja pa je tudi pokopana. Ne vem kako bi mu lahko to uspelo bolje, kot mu je. Tadž Mahal je resnično čudovit, tako da smo si ga šli ogledat še dvakrat, naslednjič ob sončnem zahodu, tretjič pa ob zori. Ker smo bili v drugo in v tretje ob samem Tadž Mahalu, je bilo tam ogromno tujih in Indijskih turistov in s slednjimi smo imeli znova obvezno slikanje – predvsem Neva in Irena.

Tadž mahal, odsev

Fatehpur Sikri

Zadnji dan smo se odpravili v od Agre 40 km oddaljeni Fatehpur Sikri oz. v zaradi pomanjkanje vode zapuščeno politično prestolnico indijskega Mogulskega Imperija.

Fatehpur Sikri Lepa mošeja iz rdeče kamnine, v kateri je manjša iz belega marmorja in zapuščeno mesto, znova z mnogimi palačami. Iz mošeje je nekoč vodil skrivni rov vse do Agra Forta. Mesto pa nas zapuščeno kakor je in podobno ostalim Fortom, ki smo jih že videli, ni tako presunilo kot Tadž Mahal.

Na bregovih ultra zasvinjane svete reke

Iz Agre smo se z nočnim vlakom odpravili v Varanasi, mesto na bregovih svete reke Ganges in najstarejše brez prestanka naseljeno mesto. Začetki tega mesta namreč segajo v čas Sumercev – se pravi nekako 3000 do 4000 let pred našim štetjem. Mesto je tako že nekaj tisoč let kulturno in versko središče severne Indije.

Varanasi Sem na bregove Gangesa nekateri Hindujci pridejo pokopat oz. upepelit svoje pokojne, ki jih nato spustijo v sveto reko, ki je sicer ekstremno onesnažena. Še sprejemljiva količina mikrobov na enoto za rečno vodo je nekako 500 mikrobov, Ganges jih ima pri Varanasiju prek 1.000.000. Kisika v tej vodi skorajda ni več, zaradi česar je pravi čudez, da tu še vedno živijo rečni delfini. Onesnaženost ne moti Hindujcev, saj se v reki kopajo, najbrž tudi pijejo itd. – pač je sveta reka. Sicer je tukaj preveč ljudi, tako da je sprehod po ozkih uličicah že kar izziv, zelo je vroče in polno optimistov, ki te poskušajo izkoristiti.

Varanasi, večer Jutri bomo še malo tukaj, zvečer se z nočnim vlakom odpravljamo do Satne, od koder bomo pot z avtobusom nadaljevali do Kajuraha, kjer so Kamasutrini templji z zelo liberalno usmerjenimi podobami.

Fajn se imej pa lep pozdrav v Slovenijo, Neva, Irena&Tomo

Zlati tempelj, Amritsar, obiskovalce Prodajalec, Amritsar Agra Fort Agra Fort, notranjost Agra Fort, notranjost, dragoceni detajl, kamni Agra Fort, cenik Agra, promet Agra, klošar, tla Agra, stojnica Agra, govedo, Indija Tadž Mahal, onstran, Yamuna Tadž Mahal, rože Tadž Mahal, od strani Fatehpur Sikri Fatehpur Sikri, delo, podplati

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !