Novičke iz Indije

10.09.2006 ob 12:26

McLeod Ganj Piše: Neva

Živ!

Za potovanje proti Dharamsali smo glede na (ne preveč prijetne) izkušnje s prejšnjimi busi, tokrat rezervirali enega “de luxe”. Vožnja je bila zato zdaj udobnejša, naša prtljaga je bila pospravljena v prtljažnik, varna pred dežjem, pa tudi več prostora za noge smo imeli. Kar seveda veliko pomeni, če je vožnja daljša.

Menihi v McLeod Ganj nad Dharamsalo

Dharamsala, mesto, kjer živi Dalajlama

Ob prihodu v Dharamsalo v zgodnjih jutranjih urah, smo že dobili razne ponudbe za prenočišče. Zaspani in ne preveč voljni sami iskati primeren hotel, smo enemu možakarju sledili do hotela, ki ga je ponujal in tam dve noči tudi prespali. Tokrat smo imeli resnično srečo s hotelom, saj so bile sobe zelo lepe, prostorne, svetle, kopalnica čista. Pa še balkon smo imeli. Skratka “de luxe” soba.

Dharamsala je mesto, kjer živi slavni Dalai Lama, posvetni in verski vodja Tibetancev. Od leta 1959 živi tukaj v izgnanstvu. V Dharamsali je tudi sedež tibetanske vlade. Oboje, tako Dalai Lamovo rezidenco kot tudi tibetansko vlado smo si naslednji dan ogledali.

Zelo, zelo debela palačinka

Dan smo začeli z zajtrkom “presenečenja”, presenečena je bila tokrat Irena, ki je v dobri veri naročla zase palačinke s čokolado, dobila pa dobro narasel kos biskvita, ki je meril kak decimeter v višino. Ireno se s torto za rojstni dan ne bi mogli bolj presenetiti!

Debela palačinka Ta dan smo se sprehodili po budističnem templju v smeri urinega kazalca kot je zapovedano in se za ogledom tega, namenili še do tibetanske vlade. Do le – te smo kar nekaj časa tudi hodili, vmes podvomili ali smo na pravi poti, naposled pa prečkajoč dvorišče s kokošmi, le prišli do nje. Sama sem bila presenečena nad tem, kako celotna zadeva izgleda.

Ministrska poslopja

Ministrstva imajo zbrana vsa na enem kraju- ministrstvo za šolstvo, za kulturo, zdravje, notranje zadeve, zunanje zadeve… Ministrstva, med seboj ločena par korakov, imajo sedež v poslopjih, ki dajejo vtis stanovanjske hiše.

Tibetanski parlament Kljub vsemu je bilo po mojem mnenju vredno, da smo na lastne oči videli, kako imajo Tibetanci urejene te zadeve. V okolici ministrskih poslopij smo zasledili več tabel s prošnjo, naj pazimo na okolje, naj ne odlagamo smeti kjerkoli… Definitivno večja ekološka osveščenost s strani Tibetancev, kar niti ne preseneča, saj njihova vera uči, da je potrebno spoštovati sleherno živo bitje. To pa nekako zajema tudi skrb za okolje, naravo, ki je dom za živa bitja.

Berač

Dobro rejeni menihi

Večer smo preživeli v kinu, kjer smo za 120 sit gledali film Sedem let v Tibetu. Film je bil glede na to, kje se nahajamo, kar v kontekstu in je poglobil naše razumevanje tibetanske kulture in vseh nevšečnosti, s katerimi se srečujejo. Večerjali smo v italijanski restavraciji s prav nič italijansko glasbo, a zelo dobro hrano. Tega mnenja so bili najbrž tudi menihi, ki so sedeli v isti restavraciji nekaj miz dlje od naše. Presenečena sem bila nad tem, da se menihe vidi praktično ob kateri koli uri v dnevu in praktično povsod. So zelo integrirani v vsakdanje življenje. Ob tem pa sem se spraševala od česa živijo, kje dobijo denar za življenje in pomislila tudi na to, da jim najbrž ne gre tako slabo, če si privoščijo večerjo v italijanski restavraciji… Najbrž dobijo kar veliko denarja od vernikov in ostalih, ki upajo in verjamejo v gibanje “Free Tibet” ter zaupajo menihom svoje duše in usode.

Pot proti Amritsarju

Pot smo nadaljevali proti Amritsarju, kamor je peljal en in edini bus ob 5h zjutraj. Ni bil “de luxe”… Vozili smo se 7 ur in tisti, ki niso mogli zaspati, so zatrdili, da take vožnje pa še ne… Menda je vmes tudi guma počila, šofer si pa tako ali tako vzame za svojo malico uro časa…

Amritsar

Amritsar, mesto tisočerih turbanov,sikhovsko versko središče, nas je sprejelo s svojo kaotičnostjo, na katero smo že malce pozabili glede na to, da smo zdaj kar nekaj časa preživeli v mirnejših, poduhovljenih krajih Indije.

Amritsar, Zlati tempelj Amristar, milijonsko mesto v Pandžabu,znano po Golden templu, iz tega razloga smo se tudi odločili, da si ga pogledamo. Očarani od lepote, ko ga je obsevalo zahajajoče sonce in mu nadelo resnično zlato barvo pročelja, smo sedeli križem nog (kot je zapovedano) ob bazenu. V bazenu se veliko vernikov tudi kopa, saj gre za sveto vodo.

Ob vhodu v tempelj je tudi voda, namenjena, da si obiskovalci operejo noge, vendar je očitno v očeh nekaterih tudi ta voda sveta, saj smo videli, da si jo nekateri nalijejo v kozarec ali pa pijejo kar tako. Čeprav nisem pripadnica sikhovske vere, me je prevzela vsa ta verska evforija, to vdano, počasno stopicanje proti središču Golden templa ter molitvena pesem, ki je vela iz njega.

Amritsar, vernik Sikhovsko vero je ustanovil Guru Nanak okrog leta 1500. Danes je na svetu okoli 12 milijonov sikhov, največ jih je ravno v Pandžabu. Sikhi verujejo v enega Boga, ki ga častijo s poštenim življenjem in skrbjo za sočloveka. Pri molitvi ne uporabljajo verskih podob, saj bi jih lahko zavedle v praznoverje. Živeti želijo disciplinirano in opravljati dejavnosti, ki koristijo družbi. Ne smejo kaditi in piti alkohola. Verni sikhi začnejo vsako jutro ob zori z umivanjem in premišljevanjem o naukih gurujev. Toliko o sikhovski veri.

Meja med Indijo in Pakistanom Danes, smo si Golden temple ogledali še ob sončnem vzhodu in bili ponovno prevzeti nad lepoto zlate svetlobe na njegovem pročelju. Popoldne smo rezervirali taxi, ki nas je popeljal do Wagha border, mejo med pakistanom in Indijo, kjer vsak dan poteka menjava straže in je zato zanimiva ogledna točka. O tem kaj smo tam videli in doživeli, pa poročamo naslednjič. Pozdrav v domovino,

Neva, Irena & Tomo.

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na “Novičke iz Indije”

  1. nada pravi:

    koliko stane vožnja za tak izlet lep pozdrav nada

  2. tomo pravi:

    Kakšna/katera vožnja za kakšen/kateri izlet?

  3. Matic pravi:

    Živjo, Poleti se s prijatelji odpravljamo v Indijo, natančneje v Goo, zanima me če mi lahko priporočite potek potovanja, vse od leta iz Slovenije do pristanka v Indiji in dalje pot do Goe, katera je najugodnejša in najhitrejša varjanta oziroma katera je najboljša. Kakšne so kaj cene hrane, pijače, prenočitve. Kako se splača prenočevat? Se splača rezervirati vnaprej, je možnost najema kakšnih bungalovov na plaži ali pa je boljše poiskati prenočitev kar tam direktno za vsako noč posebaj. Za vse informacije se že vnaprej najlepše zahvaljujem, Hvala in lep pozdrav Matic

  4. tomo pravi:

    Živjo!

    Za Goo je najbolje prileteti v Mumbai (nekdanji Bombay), z letališča pojdi do železniške postaje Chhatrapati Shivaji Terminus oz. nekdanja Victoria Terminus v predelu Colaba&Churchgate, od tam pa vsak večer vozi spalni vlak v Goo, Konkan Kanya Exp. Jutranji vlak Shatabdi Express iz postaje Dadar, ki naj bi bil najhitrejši, odsvetujem, ker vozi krepko prek 8h, kot navajajo – ponavadi od 12 do 15h.

    Kar se letalskih družb tiče, jaz najraje letim z Air France ali KLM, Air France tudi dobro pokriva Indijo. Za notranje lete po Indiji Kingfisher, leti tudi na relaciji Goa-Mumbai. Povratna letalska karta bi morala biti okoli 100€, tako da če si lahko privoščite, bi bil let še najprimernejši.

    Hrana je poceni, obrok okoli 2€, le pivo je praviloma dražje kot pri nas, z izjemo določenih lokalov v Goi, kjer alkohol še najbolj tolerirajo. Za morsko hrano močno priporočam Baga Beach in restavracije tam – zelo dobro in poceni. Solidno in čisto sobo se v Goi dobi od 6€ naprej za dve osebi. Drag je Palolem, ki je tudi najbolj priljubljen in posledično zelo obljuden, zaradi česar meni ni bil prav nič všeč.

    Prenočujte v majhnih, po možnosti družinskih hotelčkih, katerih je v Goi polno. V Panjimu v Goi priporočam Panaji Inn, malce dražji, vendar super. V Benaulimu, ki je bolj miren, pa Furtados Beach House – poceni in super hrana + v bližini je še nekaj restavracij. Rezervacija vnaprej je priporočljiva, še posebej za Palolem in Panjim. Midva nisva rezervirala, vendar sva dostikrat morala kar precej časa iskati sobo.

    Bungalove na plaži se seveda, da najeti. Vedno se pogovarjaj neposredno z lastnikom, po telefonu za rezervacijo vnaprej, ali pa kar tam prideš do hotela in direktno najameš – tako sva midva delala.

    Če imaš še kakšno vprašanje, kar piši. Srečno, Tomo

  5. Matic pravi:

    Ej full full hvala, res mi bo prišlo prav. Se pa sigurno še kaj oglasim, s kakšnim vprašanjem. Hvala

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !