Oglašanje iz ajurvedičnega Rishikesha
31.08.2006 ob 12:44
Pise: Tomo
Živjo!
Po zadnjem poročanju iz kaotičnega New Delhi-ja smo se odpravili na se bolj kaotično železniško postajo, od koder smo se z nočnim vlakom odpravili v Ramnagar v bližini katerega je Corbett Tiger Reserve.
Indija v malem
Na postaji smo na vlak čakali par uric in tako imeli priložnost videti indijski blišč in bedo v malem. Vsak v svoj konec Indije so se odpravljali razcapani, zmatrani in umazani Indijci, ki so tudi beračili. Med njimi pa tudi poslovneži v kravatah s kovčkom v roki, ki so tako kot mi potovali v spalnikih s klimo. No, ta klima ni prijetna, močno nadležna je, ko ti celo noč piha v glavo. Irena je spala kar s smučarsko kapo na glavi.Birokrati
Zgodaj zjutraj smo prispeli v malo, na konce smrdljivo in umazano mesto Ramnagar. Po jutranjih formalnostih smo utrujeni popadali v posteljo. No, te formalnosti niso kar tako: Indijci namreč slovijo kot neumorni in natančni birokrati, tako da moraš ob prijavi v hotel izpolniti 2-3 obrazce. Zahtevajo celo tako banalne podatke kot je očetovo ime in seveda, receptor vse natančno pregleda kot učiteljica v prvem razredu in vse napake je bilo treba popraviti. Irena je kot tretja nalogo opravila brez napak.Le Tigrove stopinje
Kot že omenjeno, je bil motiv za obisk tega konca Indije Tiger Corbett Reserve, kjer, če imaš srečo, lahko vidiš tigra, ki se sprehaja po naravi ali ravno brusi kremplje ob kakšno drevo. Ker ni ravno idealen čas za obisk parka, takšne sreče, da bi videli tigra, nismo imeli. Smo pa videli mnogo njegovih stopinj.
Med vožnjo z džipom prvi dan in jahanjem slona drugi dan smo videli predvsem več kot dovolj srn, ptic in nekaj opic. Naš slon je pa bil toliko faca, da je prenašal muhe nas treh na njegovem hrbtu.
Spoštovani gospod Uradnik
Ker Ramnagar ni ravno destinacija za medene tedne, smo se hitro z avtobusom odpeljali naprej proti destinaciji. Šofer in sprevodnik sta bila bolj “na komot” sorte, tako da si nista blagovolila, da bi naše ruzake spravila v prtljažnik, tako da so ruzaki zasedli kar sedeže.
Kar se teh zadev so tukaj precej leni in tudi uradniški poklic je tukaj zelo spoštovan, vsaj po vzvišenosti teh ljudi sodeč. No, nas to sicer ni pretirano motilo, kakšnega novega potnika, ki pa ni mogel sedeti pa najbrž je.
Med fanatiki v Haridwarju
Haridwar je mesto v katerem imaš občutek, da si med samimi verskimi fanatiki. Množice Hindujcev se valijo proti Gangesu, kjer se vzneseno namakajo, umivajo – nekateri pa to sveto reko oz. njeno vodo celo pijejo. Zakaj pa ne, saj je sveta (!). Pravi Hindujec naj bi se enkrat letno odpravil na romanje in Haridwar je zaradi svoje lege, kjer sveta reka Ganges priteče ven iz Himalaje v nižine, nekaj posebnega.
Seveda, tako kot povsod v svetu v mestih, ki so posebna za določeno vero (npr. Fatima in Lourdes) je bilo tudi tukaj ogromno trgovin – posel teče sto na uro, hotelov in svetišč je polno. Le alkohola in mesa pa ne strežejo.
Rishikesh: destinacija za “jogije” in biznis na full
Trenutno smo v podobnem mestu Rishikesh, ki je od Haridwarja oddaljen cca 18 km. Mesto poganjajo predvsem New Age turisti, ki si sem s pomočjo joge in meditacije hodijo čistit dušo, iskat mir in nabirat energijo po izgorelosti, ki so si jo nakopali s pretiranim delom.
V mestu ob Gangesu je polno ashramov in v enem so nekaj mesecev preživeli tudi The Beatles in medtem na list papirja vrgli nekaj hitov. Rishikesh niso zapustili prav zadovoljni, saj so ugotovili, da jih guru predvsem izkorišča in nadleguje njihove družice. Na vsakem vogalu nudijo tudi masažo, ki stane cca 1200 SIT na uro.
Irena je šla na sproščujočo, Neva pa na ayurvedično masažo – no, v resnici je šlo za eno in isto zadevo. Kot zanimivost, ura joge je od 200 do 400 SIT na uro. Sicer pa tele dneve v Rishikeshu, ki je veliko bolj miren od prejšnjih mest, izkoriščamo za počitek, debate, hrano&pijačo, ter kartanje. Vmes se pa smejimo tem New Age turistom, ki imajo svojstven stil oblačenja in obnašanja na katerega še nismo navajeni.
Jutri se, če bosta sreča in volja dali, odpravljamo naprej v mesto Manali pod himalajskimi vršaci.
Do naslednjič pa prijazen pozdrav domov.
Lepo se imej, Neva, Irena&Tomo
