Zapustila obalo

24.03.2006 ob 12:11

Piše: Irena Živjo!

Včeraj sva po celodnevni vožnji iz obale prispela v Kumasi – drugo največje mesto Gane. Vožnja do sem niti ni bila tako zelo naporna, saj smo se vozili po zelo dobrih cestah, prav tako pa se nama tudi vozniki zdijo v redu.

Voznik našega mini avtobusa s klimo je imel celo dober okus za glasbo, tako da je bila vožnja prijetna tako za ušesa kot tudi seveda za oko. Ves čas nas je spremljala valovita in bujna pokrajina, vse je bilo zeleno, ob cesti pa se sprehajajo domačini in pa seveda koze. Slednjih je namreč tu ogromno in vse se prosto sprehajajo, kjer jih je volja.

Trgovina s sužnji

Pa da se vrnemo še malo na obalo od koder sva prišla. V Cape Coastu, kjer sva se zadnjič oglasila, sva si ogledala grad, kjer so imeli Evropejci svojo postojanko oz. od koder je potekala blagovna menjava.

Portugalci so namreč v Gano prispeli v 15. stoletju, ker so slišali, da je Gana dežela zlata. Potem pa so tu ugotovili, da bi si tu poleg zlata lahko nabrali tudi tudi slonovino in pa sužnje, ki so jih potem prepeljali v Ameriko ali Evropo. Domačini pa so v zameno za vse to dobili orožje, alkohol in še kakšne druge dobrote. Iz Gane so torej v dveh stoletjih “izvozili” okoli 20 milijonov sužnjev. Veliko jih je umrlo že v ječah gradu, saj so bile razmere res nevzdržne. Niso imeli skoraj nič svetlobe, jedli,spali in urinirali pa so kar po tleh, tako da si lahko predstavljate, kako je moralo to izgledati. Vsemu temu pa dodajte še zelo hudo vročino in vlago. Od tistih, ki so preživeli enomesečno čakanje na ladjo v ječi je veliko število umrlo še potem na ladjah. Vse skupaj so potem pometali kar v morje.

Takšnih gradov in utrdb je po celi Gani kar precej, saj je bila ganska plaža s svojimi lagunami lahko dostopna pa tudi varovati jo je bilo lahko. Na obali sva si torej ogledala še eno utrdbo v Elmini, ki je močno podobna tisti v Cape Coastu. Po teh ogledih in raziskovanju kolonialnih mest pa sva se odpravila v Busuo.

Izležavanje pod palmo

Busua je vas, kjer sva kar tri dni poležavala pod palmami in se ohlajala v dokaj toplem morju. Tu sva tudi odkrila, kako zelo močno je afriško sonce, saj naju je močno opeklo, kljub temu, da sva ležala v senci pa še namazana sva bila.

Pisano vreme

Kar pa se tiče vremena, sva zaenkrat imela vse – od sonca do dežja. Večinoma pa je sončno oz. delno oblačno:) Kar pa kar prija, saj je povsem jasen dan čisto prevroč za kakšne dejavnosti:) Deževalo je do sedaj dvakrat, in sicer se je oblak odtrgal. Lilo je res, ko iz škafa, posledica tega pa je bila, da je vsa vas izgubila elektriko. Tako sva preživela romantični večer ob petrolejki:)

Razbijanje predsodkov

Pa še nekaj besed o ljudeh. Gana je res pravi kraj za razbijanje predsodkov. Oba sva bila na začetku malo zadržana.Ne vem zakaj, mogoče zato, ker je prinas Afrika predstavljena kot nekaj nevarnega.

Pa tudi črnci so v tistih ameriških filmih vedno kot neki razbojniki. Vendar se tu še nikoli nisva počutila ogrožena. Tudi zvečer se počutiva povsem varna, nikoli tudi nisva še imela občutka, da bi nama kdo kaj želel ukrasti ali naju prinesti naokoli. Ljudje so res prijazni, vendar se nama zdijo nekoliko zadržani. Imajo zelo lepo držo, najbrž zaradi tega, ker že odmalih nog ves čas nosijo nekaj na glavi.

Temu se se vedo ne moreva dovolj načuditi. To bi morali videti, kako na glavi nosijo tudi 100 kil cementa. Tudi sicer so zelo mišičasti ljudje, Ganci pa pravijo, da so ostali v Gani samo še majhni Ganci, ker so vse velike in močne takrat odpeljali v suženjstvo. No, mogoče, da je res. Ampak zaenkrat sva videla tako male kot velike.

Močna vera

In če se vrnemo nazaj v Kumasi, tu nameravava preživeti nekaj dni, si ogledati mesto, predvsem tržnico, katera naj bi bila največja v zahodni Afriki. Po Kumasiju pa bova pot nadaljevala proti severu, kjer je vse skupaj še manj razvito, njihova religija pa je večinoma muslimanska. Tu na jugu in v srednjem delu so namreč v večini kristjani.

Ganci so sicer zelo verni, vsaka druga trgovina ima v imenu zaobjetega Boga. Prav smešno zgleda, ko vidiš, da je ime lepotnega salona “Gospod je moj pastir”. Lepotnih salonov je tu malo morje in tudi ljudje so večinoma zelo urejeni. Ženske imajo take frizure kot jih pri nas ne vidiš. Nekatere se temu primerno nosijo, kot da so najmanj miss sveta.

To bo zaenkrat vse. Lepo se imejte pa naj vam bo toplo pri srcu. Nama je:)

Lep pozdrav domov,

Tomo & Irena

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !