Na obisku pri otočanih
31.08.2005 ob 12:50Hola, Amigos!
No, kmalu po zadnjem sporočilu smo se ponovno srečali v Punu in se naslednji dan skupaj odpravili na tridnevni potep.
Arhiv za Avgust, 2005
Tudi midva v Copacabani
26.08.2005 ob 12:41Piše: Tomaž
iHola!
Kot sem prebral Irenino oz. Tomotovo poročilo veste že več ali manj vse, kar se je v zadnjem času dogajalo nama z Mojco.
Tudi midva sva preživela slavno “The World’s Most Dangerous Road”, pa čeprav se je šofer najinega mini-busa že na začetku zapel z nekim tovornjakarjem, ki ga ni hotel takoj spustiti mimo. Sva še midva izbrala bolj varno različico vožnje po tej cesti, to je navzgor, saj se promet, ki vozi navzgor praviloma ob srečanjih umika na levo, notranjo, stran ceste in zato ni nevarnosti, da bi kolesom zmanjkalo podlage. No, da pa nama je vendar malce “špricnil adrenalin” je voznik poskrbel na najbolj prepadnem delu ceste (pravijo da se kakih 1000 m niti odbiješ ne od pobočja), ko se v nasprotju s tem pravilom nekemu tovornjaku umaknil na zunanji rob - polička, ki je tam bila namreč ni bila dovolj velika za tovornjak.
Tam, kjer se je rodilo sonce
25.08.2005 ob 17:33
Hola!
No, po zadnjem sporočilu smo se vsi premaknili v Copacabano, vendar se nismo srečali, ker sva bila z Ireno na Isli del Sol, ko sta sem prispela Mojca in Tomaž.
Mojca in Tomaž iz Coroica
22.08.2005 ob 15:19iHola!
Kot sva z Mojco ravnokar prebrala, sta se vam Irena in Tomo pred kratkim oglasila s svojim poročilom in vam tudi razložila, zakaj so se naše poti za krajši čas ločile.
Ja, potem ko se Irena tudi v četrtek še ni dosti bolje počutila, sva se z Mojco odločila, da se na treking “La Cumbre to Coroico” ali bolje poznan kot “Choro Trek” odpraviva kar sama (oz. samo z vodičem). Ob 8h zjutraj naju je v La Pazu pričakal zelo dobrodušen vodič Sixto in skupaj smo se s taksijem odpeljali na 4.900m nadmorske višine (najin dosedanji rekord, je pa res, da smo se tja pripeljali z navadnim razrukanim avtom). Ker so bili gorski vrhovi zaviti v oblake, razgled niti ni bil tako lep in smo hitro napokali nahrbtnike in jo mahnili navzdol. Prvi dan smo hodili vsega 5 ur (skupaj s postankom za čaj in še enim za kosilo), vseeno pa smo se spustili kar za 2.000 m. Prespala sva v šotoru (spalnico sem nama moral nositi jaz, vodič pa je nosil vso hrano) v neki lepi in zelo majhni vasici.
La Paz - ena sama velika tržnica
20.08.2005 ob 14:56
Piše: Irena
Hola!
Naj nadaljujem, kjer smo ostali. Naslednji dan po prihodu v La Paz sta se Mojca in Tomaž odpravila raziskovat to dvomilijonsko mesto, midva s Tomotom pa sva se podala na najnevarnejšo cesto na svetu.
Aligatorji in piranje
15.08.2005 ob 12:37
Piše: Tomaž
Olla!
V četrtek smo se dopoldne zbrali pred agencijo in ko so naložili našo prtljago smo se odpeljali (4 Slovenci, 2 Avstralca, 2 Irca in 1 Novozelandec) po obupno prašni cesti z obupno ubogo Toyoto proti Santa Rosi.
Rurrenabaque blues
10.08.2005 ob 12:25Hola!
Ja, kot je že Tomaž napisal smo se malce “skeširal” za MTB&Čoln turo iz Sorate preko 4800m visokega prelaza (do tja z džipom) in s kolesom preko gozdov v oblakih v yungas, pokrajina pod vznozjem 5 in 6 tisočakov, ki je prehod med Andi (tukaj je to Cordillera Real) in Amazonijo.
