Mrazzz je za nami

27.07.2005 ob 14:41

Piše: Tomaž iHola amigas y amigos!

Flamingoti Ja iz Orura smo se z nočnim avtobusom odpravili v Uyuni in ob 4-ih ponoči (po 7 urah vožnje) tja tudi prispeli. Sploh nismo bili presenečeni, da smo se iz avtobusa samo presedli v džip, ki nas je odpeljal do precej poceni hotela (500 SIT na osebo, a brez tople vode – beri, samo z ledeno vodo). Tukaj agencije, ki organiziraj ture res vedo, kako dobiti stranke in če je treba nanje počakajo tudi ob 4-ih ponoči na avtobusni postaji.

Arbol de Piedra Zjutraj smo malce pospali, nato pa si v taisti agenciji (ki nas je odpeljala v hotel) rezervirali 3-dnevno turo v Salar de Uyuni in naprej vse do skrajnega JZ Bolivije, kamor smo se odpravili naslednje dopoldne.

Toyota Landcruiser

Višina hitro pokaže zobe

Jaz (Tomaž) sem ponoči zamenjal Ireno, zdi se, da me je začela malce dajati višina (sedaj smo namreč ves čas na višini med 3500 m in 4870 m, kar je za sedaj naš maksimum), tako da imam bolj slab apetit in nekaj zelodčnih težav, a nekako gre in sedaj jem neka zdravila proti težavam povezanim z višino, ki sem jih dobil od nasih belgijskih kolegov na turi. Mojca pa je staknila blažji prehlad, a je že bolje, sedaj ko smo že v Potosiju.

150 SIT za 50 kg soli

No, pa nazaj k našemu trodnevnemu potepanju po puščavah JZ Altiplana (ki sicer sega vse do Sorate, severno od La Paza).

Pokopališče vlakov Najprej nas je naš šofer, vodič in kuhar odpeljal do prav posebne znamenitosti Pokopališča vlakov (me spominja na Američane, ki mislijo, da je vsaka neumnost zanimiva), potem smo si že v slani puščavi, v vasi Colchani, ogledali predelavo soli (verjemi ali ne, za 50 kg ročno predelane jodirane soli zapakirane v vrecke po 1 kg dobijo 6 Bs oz. 150 SIT, kar je manj kot je bila napitnina za 5 minutni ogled postopka) in se odpeljali naprej do hotela iz soli, v katerem je možno prespati za kakih 20-30 USD po osebi.

Slani hotel Kosilo nam je nas vodič pripravil na otočku sredi te slane puščave s številnimi ogromnimi kaktusi imenovanem Isla Inca Huasi (moderno ime za turiste Isla de Pescado ali ribji otok – zaradi oblike). Po dveh urah vožnje smo nato prispeli do prenočišča, kjer nas je kar fino zeblo.

Isla del Pescado

V družbi flamingov

A smo preživeli noč in naslednji dan poleg adrenalinske voznje s 4WD doživeli oz. videli kar nekaj čudovitih poščavskih pojavov – delujoč vulkan, številne lagune zelo različnih barv z različnimi vrstami ptic (predvsem čudovitimi flamingi), stvaritve veterno-peščene erozije (zanimive oblike skal). Po napornem dnevu (predvsem zelodčno napornem, zame – nobena hrana, ki jo je pripravil vodič, mi ni dišala, in reševali so me krekerji, banane in snickersi, ki sva jih z Mojco preventivno nabavila) smo prišli do drugega prenočišča nekje v bližini Lagune Colorado (čudovita laguna v barvah flamingov nekje že precej proti J, če bo kdo iskal na kakem bolj natančnem zemljevidu). Ljudje tukaj živijo res v neverjetnem mrazu in tudi sicer precej groznih razmerah – za nas vsaj, oni pa se zdijo kar zadovoljni.

Kopanje pri cca -25 stopinj celzija

Po kratki noči v družbi zajetne mačke, ki je kot se zdi spala z vsakim od nas po malo, smo malce čez 5-o uro vstali in se pred svitom ze korakali po kraterju še delujočega vulkana, z brbotajocimi kraterčki in uhajajočim žveplom na 4870 m nad morjem.

Z Mojco sva potem tudi zbrala pogum in se pri temperaturi precej pod ničlo preoblekla v kopalke in se malce pogrela v nekem termalnem vrelcu, ki pa ni bil tako vroč, kot sva upala. Preostanek dneva je bil sestavljen večinoma iz vožnje in nekaj krajših postankov za oglede oz. kosilo, ob 19-h pa smo se vrnili v Uyuni.

Čudovita vožnja do Potosija

Danes zjutraj pa smo skočili na avtobus in zapustili to mrzlo mestece in po 5-ih urah voznje prišli v Potosi (rudarsko mestece, ki pa nas je presenetilo s svojo lepoto in bomo tu ostali vsaj še dva dneva). Zelo smo bili zadovoljni, da se nismo odločili za nočno vožnjo, saj so avtobusi malce slabši, tako da bi nas kar fino zeblo. Pa še pokrajina je bila neverjetno lepa in za ta puščavski konec sveta precej zanimiva. Zopet smo občudovali zanimive pojave veterne erozije, lame, alpake in vikunje, čudovite male vasice in ljudi pri delu na polju oz. pranju perila v potokih in celo drevesa so se zopet pojavila na obzorju. Teh namreč že kar nekaj časa nismo opazili.

No, v Potosiju gremo jutri gledat rudnike (z nekim mulčkom smo se dogovorili za zelo poceni vodeno turo, bomo videli, kako se bo obneslo), za naslednji dan pa imamo v načrtu krajši treking, do nekih umetnih jezer v bližini.

iHasta la vista!

Irena&Tomo in Mojca&Tomaž

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !