CAÑON DEL COLCA

19.07.2005 ob 14:21

Canon Colca Piše:Mojca

Hola!

In smo šli… na treking v Colca Cañon. Odločeni smo bili, da bomo vsaj ta treking poskusili izpeljati sami, vendar so nas v eni od agencij seveda prepričali, da se nam splača iti z njimi.

Vaščani

Namakanje v termalni vodi po dolgotrajni hoji navzdol

V soboto so nas pobrali v našem hostlu ob 6h zjutraj, z lokalnim avtobusom smo se peljali do Chivaya (3633 m) in naprej do Cabanaconde (3287 m), tam smo dobili kosilo – postregli so nam z alpakinim mesom! – in se odpravili na pot. Samo mi štirje z dvema vodičema – eden je poznal pot, drugi je znal angleško.

Indijanki v Colci Punca Po treh urah hoje navzdol in eni uri navzgor smo prišli do ene luštne vasice (ene 2600 m)s tremi stalnimi prebivalci in vsak dan novo skupino turistov ter s tremi bazeni s termalno vodo. Se je prileglo namakanje v vroči vodi, ko smo čakali, da nam pripravijo večerjo, ja!

Namakanje na dnu Colce Kondor

Brv – nepremostljiva ovira, ki je postala premostljiva

V nedeljo smo vstali ob sedmih in se po zajtrku podali na pot – 2 uri strmo navzgor po vedno bolj zgočem soncu in potem se 2 uri navzdol. Človek ne ve, kaj je huje – prvi dan smo si nabrali tak “musklfibr”, da je bil vsak korak navzdol prava muka.

Colca In ko smo mislili, da smo že na cilju se je pokazala še ena ovira: brv, cez katero smo morali do oaze na drugi strani reke, je že od daleč izgledala grozljivo – ena od štirih “zajl” je bila strgana, manjkale so deske – po dve, po tri… preostale pa so bile stare in trhle.

Colca 1 Nekateri smo se že soočali s smrtjo :) Pa nam je uspelo priti čez in čakal nas je dolg počitek v oazi s termalno vodo. Mi smo preživeli popoldne in del noči v “tarevnem” delu oaze, ker smo verjetno plačali precej manj, kot tisti “tabogati”, ki so imeli boljši WC pa večji bazen pa boljšo hrano…

Z grupo veselih Slovenk do vrha

Ponedeljek se je začel zelooooooo zgodaj – ob treh smo že štartali in po treh urah hoje navzgor prispeli nazaj v Cabanaconde. Tik pod vrhom so nas dohitele ene Slovenke, devet “difovk”, ena bolj glasna od druge (Irena in jaz pa zadihani in brez energije), in smo šli skupaj na zajtrk. Potem smo se z avtobusom odpeljali do Mirador del Condor gledat kondorje. Se nam je najprej zdelo trapasto in nateg za turiste, mi smo pa kondorje videli ze prvi dan trekinga… ampak, ko so začeli letali in to čisto blizu nas… no, ni bil nateg, res so ogromni.

Cesta do Chivaya Nadaljevali smo z avtobusom do Chivaya od tam pa z norim taksistom do toplic. Ko smo imeli kožo kot rozina in smo bili ze vsi zažgani od gorskega sonca, nas je naš Miguel “spodil” v mesto na kosilo. Po kosilu smo se z Jorghejem še sprehodili po tržnici potem pa na bus in nazaj v Arequipo.

V glavnem… bili smo zelo zadovoljni in nam ni čisto nič žal, da nismo šli sami, ker smo izvedeli ogromno stvari pa še nikoli se nismo izgubili.

LP od nas štirih!

Ženska Metulj Gejzir

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !