Končno na Sulawesiju

13.08.2004 ob 12:21

Piše: Tomo Živjo!

Končno sva na severu Sulawesija, kamor sva po triurnem letu proti severovzhodu priletela iz Jakarte.

Hermawan, hvala!

Po prihodu na letališče v Jakarti naju je tam pričakal prijatelj Hermawan, katerega sva spoznala lani. Bila sva zelo presenečena, na koncu pa se je izkazalo, da bi bila brez njega precej izgubljena, saj ni šlo vse po planu. Leta za Sulawesi na katerega sva računala namreč ni bilo, vsi ostali pa so bili zasedeni. Tako sva dobila zadnji dve karti za včerajšnji let. Problemi so se zopet pojavili pri iskanju prenočišča, Hermawan je skakal po celem letališču in povsod so zaterjevali, da je vse “fully booked”, le najdražji hoteli so prosti, kjer imajo ti posredniki tudi največ provizije. Na koncu smo čudežno našli sobo v bližini ogromnega letališča v Jakarti. Bila je najboljša soba v Indoneziji doslej, a tudi najdražja, cca 5000 SIT. Po večerji s Hermawanom sva zaspala ko ubita.

Grozovito predmestje Jakarte

Naslednji dan sva ob 12h zapustila hotel. Do letališča smo se peljali ob barakarskih naseljih (slumi) predmestja Jakarte. Ko vidiš to revščino, te kar stisne pri srcu. Umazanija, zanemarjene barake, polno smeti naokoli – v bistvu vse izgleda kot eno veliko smetišče z barakami, kanalizacijo in in ljudmi, ki blodijo po njem.

Let je bil ob 17h tako da sva precej časa preživela na letališču, kjer opaziš drugo lice Jakarte – mercedesi, lexusi in bmw-ji niso redkost.

Še malo do izležavanja

Proti Manadu na skrajnem severovzhodu Sulawesija smo leteli z ostarelim Boeingom A82, hitro sva dobila sobo. Danes pa malo bluziva po mestu, nakupila sva repelente proti komarjem, jedla, denar še greva menjat in kupit vozovnico za otok Bunaken, kjer je najboljši plac za potapljanje in snorklanje – bomo videli. V glavnem, tam si bova lahko končno odpočila, tale časovna razlika in dolgo potovanje namreč vzame precej energije.

Še kakšna fotografija:

Lep pozdrav domov,

Irena&Tomo

P.S.

Pred letom v Jakarto sva si se malo ogledala Paris, kjer sva peš naredila krog od Notre Dame, mimo Louvra, slavoloka zmage, Eifflovega stolpa in nazaj do Notre Dame.

Na letu v Pariz pa je bil na krovu letala tudi “slovenska zvezda” Mario in njegov prijatelj, ki naju je močno spominjal na najinega voditelja plesnega tečaja. Ko sva bila že na letalu za Jakarto pa sta se na avionu pojavilo se Mario&prijatelj, naključje. No, na Sulawesiju ju še nisva srečala.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !