Prvi stik z masovnim turizmom

14.09.2003 ob 23:51

Piše: Tomo Živjo!

Tokrat se oglašava iz kulturne prestolnice Balija oz. je to nekdaj bila – Ubud. O tem mestu sva pred prihodom slišala precej pozitivnih komentarjev, vendar je navdušenje ob prihodu v mesto rahlo splahnelo. namesto pričakovanega tipičnega Balijskega mesteca, v katerem naj bi se trlo raznoraznih umetnikov, sva prišla v mesto, ki me rahlo spominja na BTC – trgovina pri trgovini… na vsakih 500m pa res lahko vidiš kakšnega “wood carver-ja”.

Arhitektura, hiše, templji, kipi itd., so res tipično balijski, s tem, da je tukaj vse veliko bolj “spolirano”, kot v drugih manj znanih mestih na Baliju – vse za to, da bi se japonski, evropski in ameriški turisti s polnimi denarnicami bolje počutili.

Ples kečak

Včeraj sva se odpravila na ogled kečak dance-a. Gre za prizor iz hindujskega epa Ramayana, plesalcev je bilo menda 100 (nisva štela). Posebnost je v tem, da pri predstavi glasbeniki ne sodelujejo… glasbo proizvedejo kar plesalci sami s petjem, melodičnim govorjenjem, topotanjem in ploskanjem. Vmes je en tip celo hodil po žerjavici.

Iznajdljice opice

Danes sva šla v “monkey forest” malo opice pogledat. Šokirana sva bila že na vhodu, saj naju je napadel trop opic, ki so zavohale arašide v najinih žepih. Šele ko sva jim vrgla vse arašide, kar sva jih imela, sva imela mir. So zelo pametne živali – npr. če vržeš dva arašida ne bodo vse tekle za tistima dvema arašidoma ampak bosta šli samo dve, ostale pa bodo še naprej težile, tako da sva jim potem vrgla kar cel pok – da je bil mir. Ena se je celo vrgla name in mi pretipala žepe. Vrgla se je ravno na tistega v katerem sem še imel malo arašidov. Šele ko sem ji vse vrgel, je dala mir. Prav zanimivo jih je bilo opazovati, kako z očmi preiskujejo ljudi – zanima jih pa samo hrana. Veliko se tudi med seboj pretepajo – pravi fighterji.

Kje so čaplje?

V Lonely Planetu sva prebrala, da so 2 km stran od najinega hotela lepa riževa polja in čapljina gnezda. Na pot sva se na začudenje domačinov odpravila kar peš in žalostno ugotovila, da je razgled na riževa polja zastrt z raznimi prodajalnami spominkov in podobne šare. O čapljah pa tudi ne duha ne sluha.

Zaradi vsega tega se jutri odpravljava na severno obalo, v mestece Lovina, kamor se bova zatekla po malo tišine in balijske pristnosti.

Do naslednjič pa lep pozdrav v domovino,

Irena&Tomo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !