Srečanje s komodotom

12.09.2003 ob 23:39

Piše: Irena Lep pozdrav v Slovenijo!

Preživela sva srečanje s komodskim zmajem in sedaj sva spet tu v Padangbaiju. Torej, v soboto sva se odpravila iz zadnjega Gilija, kar nama je bilo kar malo žal, saj je imel ta zadnji Gili najlepšo plažo. Na Lomboku se je počasi nabirala naša ekipa za skupno potovanje po otokih in srečanje s komodotom. Z bemotom smo se peljali na drugo stran Lomboka, kjer smo se vkrcali na predpotopno ladjo, za katero smo sele na koncu izvedeli, da je bila njena zanesljivost le 30 odstotna. Ampak na srečo smo preživeli.

2 Indonezijca, Malezijec, 4 Nemci, 2 Slovenca

Naša ekipa je štela 9 članov, in na najino presenečenje sta bila med nami tudi dva indonezijska turista iz Jakarte, kar je za njihove razmere kar čudno. Eden od njiju je namreč o tem potovanju sanjal že od malih nog in tudi za samo potovanje varčeval 4 mesece. Sicer pa sta Indonezijca zaposlena v internetnem podjetju, kar jima nanese kar nekaj denarcev. Poleg njiju pa je bil med nami tudi Malezijec, štirje Nemci ter midva. Za nas pa so kuhali eni odštekanci, doma iz okoliških indonezijskih otokov, ki so se non stop smejali in zvijali cigarete.

Znova prispevek v dobrodelne namene

Na programu naj bi sicer bilo ustavljanje na posameznih otokih, snorklanje, lovljenje rib in raziskovanje otoških znamenitosti. Toda samo potovanje marsičesa ni zajemalo, kajti kot že mnogokrat so nas zopet nategnili. V agenciji sva namreč plačala ekstra znesek za vstopnine, vodiče, piknik,… toda za vse to se je izkazalo, da sva ta denar dala v dobrodelne namene, vse skupaj sva še enkrat plačala.

Torej, res smo se ustavljali na posameznih otokih, se malo namakali, potapljati pa sva se skušala samo prvič, potem pa sva ugotovila, da so maske bolj slabe in sva to opustila, o kakšni ribiški opremi pa tudi ni bilo ne duha ne sluha.Vse to je bilo namreč obljubljeno . Sicer pa je morje zelo lepo in čisto, tudi otoki nudijo svoje čare. Tu je bila narava povsem drugačna od tiste, ki sva jo bila vajena pred tem. Otoki so skoraj povsem goli in rastje je že bolj podobno tistemu na avstralski celini.

Jurski park?

Vrhunec potovanja so bili komodski zmaji, ki so prav simpatični – tako od daleč. Če imajo res najhujši zadah na svetu na srečo nisva imela priložnosti ugotoviti. So pa res malo podobni dinozavrom. Asociacije, ki so se nama v parku porajale so bile povezane s filmom Jurski park. Vse skupaj je bilo kar malce strašljivo. Poleg Komodota smo v parku videli še mnogo drugih živali, kot so na primer bivol, kakadu, srna,… Komodote smo si ogledali tako na Komodotu kot tudi Rinci, to sta edina dva otoka, na katerem prebivajo ti, dinozavrom podobni,varani.

Večerja za 150 SIT

Potovanje smo zaključili na Floresu, kjer sva skupaj z Malezijcem odšla na večerjo v eno lokalno gostilno, kjer smo se najedli za borih 150 SIT na osebo, to vključuje ribo z rižem in omako ter dve coca coli. Naslednji dan pa smo se z vsemi mogocimi sredstvi peljali nazaj na Lombok, vsega skupaj je bilo 10 ur na trajektu ter 12 ur na avtobusu. Sama voznja je bila klasična, polna prehitevanja, norenja skozi ovinke, mislim, da smo celo zbili enega psa.

Tatiči

Na avtobusu sva se tudi prvič srečala s tatom, ki sva ga ravno zalotila na delu, ko je brskal po mojem nahrbtniku, potem pa ga je Tomo lopnil po rami in je samo prestrašeno pogledal in zaprl torbo. Malo kasneje naju je na Lomboku na avtobusni postaji en tip res okradel. Ravno sva se menila z lokalci za ceno vožnje z bemotom do ene vasice na Lomboku in ko sva vstopila v bemota je Tomo opazil, da nima denarnice v žepu. Potem sva jo sicer našla na tleh, ampak manjkalo je 100.000 Rupij=2.500 sit + 200 sit v tolarjih. Vendar je bilo že prepozno, ker smo se že peljali.

Eno popoldne v Taunu

V tej mali vasici, z imenom Taun sva bila potem le eno popoldne, ker je deževalo, pa še plaža ni bila kaj tako zelo posebnega – sva se malo razvadila. Tako sva danes zapustila Lombok in se vrnila na Bali, za katerega imava se teden in pol časa. Upam, da se bo vreme kaj izboljšalo, ker je zadnje tri dni večinoma oblačno z občasnimi padavinami. Tako se bova jutri odpravila v Ubud, ki je kulturna prestolnica Balija. V planu pa imava še ogled riževih polj, nekaj plaž ter kakšen tempelj.

Sicer pa sva malo prej izvedela, da se je v nedeljo potopil trajekt, ki vozi na destinaciji, na kateri sva se midva peljala. Potopila pa se je tudi ribiška ladja. No, na srečo sva živa in zdrava priplula na Bali in pred seboj nimava več daljših prevozov, razen letalskih, kar pa bo za naju po vsem tem mala malica.

Lep pozdrav do prihodnjega javljanja.

Tomo&Irena

P.S.

Čestitke Biziju za 19. mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !