Pod vznožjem Merapija

23.08.2003 ob 22:51

Piše: Tomo Lep pozdrav!

Spet sva v Jogjakarti. Dva dneva sva preživela v vasici pod vulkanom Merapi. Tja sva se odpravila kar z lokalnim avtobusom, kar je bila kar prijetna dogodivščina. Že sam avtobus je izgledal bolj klavrno, sploh ni imel vrat, vse je bilo preperelo, bil je tud fajn obutan:)… To je bil v bistvu minibus za 8 ljudi, ampak kar težko verjameš, da jih gre notri veliko več. Ustavljali smo se na vsakih sto metrov, ker nimajo posebnih postaj, temveč se vsak postavi ob rob ceste in počaka na bus, ko pa želiš dol samo rečes in ti ustavi. Na stotih metrih se lahko ustaviš tudi do štirikrat in ko misliš, da ne bomo mogli pobrati nikogar več ugotoviš, da se vedno najde prostor za še kakšnega. Seveda pa morava omeniti, da sva za 25 km vožnje plažala samo 125 tolarjev na osebo. Sama pokrajina pa je res lepa… riževa polja, palme in lokalni ljudje s svojimi značilnimi klobuki, ki jih ščitijo pred žgočim soncem.

Škofja Loka. Ah, river Sora

Torej, Kaliurang je vasica na 900 m nadmorske višine in je povsem neturistična. Šele ko sva sedela v svojem bungalovu sva se zavedla kako hrupno je bilo mesto. Kaliurang je pravi kraj za relaksacijo in počitek. Ha, zanimivo pa je bilo, ko naju je lastnik hostla vprašal iz kje sva in mu odgovor Slovenija ni bil dovolj. Ko sva mu povedala, da živiva v bližini Ljubljane še vedno ni bil zadovoljen. Tako sva mu pač povedala za Škofjo Loko in gospod je dejal:”A, tam kjer je Sora.” Midva sva samo začudeno pogledala, nato nama je pojasnil, da ima prijatelja v Sloveniji – Zvoneta Šerugo, ki se vedno oglasi pri njem, kadar je v teh koncih. Svet je pa res majhen:)

Z običajno zamudo do Merapija

Tako sva naslednji dan zgodaj zjutraj – ob 3h vstala, ker smo imeli srečanje ob 3:30. Ampak kako čudno, da je bilo ob 3:30 še vedno vse temno in niti sledu o kakšnem življenju. No, čisto po indonezijsko, so spet malo zamudili, tako smo imeli srečanje petnajst minut čez štiri. Midva, še dva turista in vodič smo se torej povzpeli na točko, od koder je zelo lep razgled na aktiven vulkan. Sam prizor je podoben tistim iz risank – vulkan, iz katerega se vali dim in plini.

Sicer pa sva na veliko zabušavala, hodila zgodaj spat, igrala igrice na mobitelu,… ostala bi še kakšen dan pa nisva imela nobene knjige s katero bi si lahko malo krajšala čas. Tako sva danes šla na sprehod v njihov naravni park, potem pa nazaj v Yogjakarto. Jutri sva nameravala odleteti v Denpasar na Baliju, ker sva tega mesta že pošteno sita, ampak sva bila malo prepozna, tako da so leti že zapolnjeni. Čakava na kakšno odpoved, sicer pa bova šla kar z avtobusom ali pa bova počakala na kakšen ponedeljkov let. Do takrat pa si bova krajšala čas s knjigo, ki sva jo ravnokar kupila ali pa si ogledala tukajšnji živalski vrt.

Sončen pozdrav…

Tomo&Irena

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !