Prambanan in Borobudur

20.08.2003 ob 22:39

Piše: Irena Ola!

Še vedno sva v Jogji. Včeraj sva bila v Prambananu. Star hinduistični tempelj, ki ti ob prvem pogledu nanj vzame dih. Drugače pa več velikih kupov oblikovanih skal, med katerimi kolovratijo zoprni prodajalci šare, coca cole itd. in študenti, ki so na “english coursih” in tako turiste izkoriščajo za nekakšne govorne vaje. Prvič se ti zdi zanimivo, ko ti pa pristopi že kaksna tretja skupinica v 10 minutah z istimi vprašanji – ti pa to postane že zelo odveč. Drugače pa zelo lep tempelj. Kasneje smo bili še na nekem hribu od kjer naj bi bil lep sončni zahod, samo se nikomur ni zdel kaj preveč posebnega … vrhunec večera je pa bil Ramayana balet … dogajal se je v amfiteatru v neposredni bližini templja, od koder je bil zelo lep pogled na osvetljen tempelj. Sicer nisva ravno poznavalca na tem področju, vendar balet se nama je zdel vrhunski – tako da sta dve uri zelo hitro minili. Drugače pa balet opisuje zgodbo, katera je izklesana na templju.

75 sedečih bud

Danes zgodaj zjutraj sva se odpravila na sončni vzhod na Borobudur… ponovno se je ponovila zgodba z učenci angleščine —> “Hey mister, can we make a conversation? BRIGADE”, prave nadloge. Da je zadeva še bolj nadležna se vsi hočejo slikati s turisti, torej na žalost tudi z nama. Drugače je tempel zelo impresiven, ima nekaj čez 400 vklesanih bud in 75 budinih sedečih kipov. Moj prvi pomislek, kateri norec se je spomnil to zgraditi in koliko ljudi je umrlo pri delu. Dotaknila sva se tudi budinih nog, kar naj bi prinašalo srečo.

Konec z lariamom

Drugače pa sva se odločila, da bova spustila naslednjo dozo lariama. Razlog: malce prežive sanje, utrujenost, boleče oči, zmedenost. V mestu pa poleg tega, da ti nonstop težijo becak driverji (kolo z dvema sedežema) —> “Hello, mister do you wanna ride? Only 5000 rupiahs” ( za lokalce je cena 1500 Rp), vendar midva se ne dava – ponavadi pokaževa na noge in rečeva “transport for free”, včasih se je fajn malce pohecat z njimi, samo vedno se ti pa res ne da. Drugače je tle super hrana, lepo vroče vreme, seveda veliko vlage v zraku.

Poceni obleke

Danes sva bila tudi v enem shopping centru … tehnične stvari stanejo tam nekje kot pri nas, cunje pa so zelo poceni npr. Triumph nedrček, ki je pri nas 5000 SIT je tukaj 1500 SIT, Van Lack moska srajca 6000 sit, Kenzo srajca 7000 sit, pa niso bile “fake”.

Hoja po hlodih

Ja, včeraj sva pozabila napisati pri odstavku o Mentawaijcih, da je bil ta treking predvsem nonstop hoja po blatu, po hlodih (položeni so tam kjer je pregloboko blato) na katerih ti hitro spodrsne. Skoraj vse obleke so bile umazane od blata in smrdele (soba nama še danes smrdi), v suhih čevljih pa smo hodili samo prvo uro… vse ostale dni smo si natikali mokre nogavice in čevlje —> pač en majhen minus te avanture.

Jutri zjutraj se odpravljava v 30 km oddaljen kraj v hribih, Kaliurang od koder je menda zelo lep pogled na še vedno aktiven vulkan Merapi, včeraj sva ga že videla od daleč… zgleda pa skoraj tako kot vulkani v risankah. Tam si bova predvsem odpočila od tega mestnega vrveža in nabrala nove moči za izležavanje na balijskih plažah.

LP do naslednjič,

Irena in Tomo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !