Izležavanje na full
30.08.2003 ob 16:06Piše: Tomo Pozdrav z Balija!
Kar nekaj časa je minilo odkar sva se zadnjič javila. Razlog tiči v tem, da sva imela polne roke dela:) Od tistega ponedeljka, ko sva le zapustila Javo imava res težko življenje.
potovanja, gorsko kolesarjenje – MTB, šmorn, www
Piše: Tomo Pozdrav z Balija!
Kar nekaj časa je minilo odkar sva se zadnjič javila. Razlog tiči v tem, da sva imela polne roke dela:) Od tistega ponedeljka, ko sva le zapustila Javo imava res težko življenje.
Piše: Tomo Allo!
Včeraj mi je Pišek poslal mail, kjer je napisal, da naj napišem še kaj čudnega kar sva videla do sedaj. Da ne bi bil razočaran sem mu odgovoril, da sva videla tipa, ki je na avtobusni postaji v Kaliurangu vsem na očem, na trgu opravljal veliko potrebo – zelo neokusno. Malce se zamisliš tudi, ko vidiš tukajšnje klošarje – ti ljudje imajo skorajda nično imetje, vse kar imajo je ena flika okoli pasu. Toliko da zakrijejo najintimnejši del …
Piše: Tomo Lep pozdrav!
Spet sva v Jogjakarti. Dva dneva sva preživela v vasici pod vulkanom Merapi. Tja sva se odpravila kar z lokalnim avtobusom, kar je bila kar prijetna dogodivščina. Že sam avtobus je izgledal bolj klavrno, sploh ni imel vrat, vse je bilo preperelo, bil je tud fajn obutan:)… To je bil v bistvu minibus za 8 ljudi, ampak kar težko verjameš, da jih gre notri veliko več. Ustavljali smo se na vsakih sto metrov, ker nimajo posebnih postaj, temveč se vsak postavi ob rob ceste in počaka na bus, ko pa želiš dol samo rečes in ti ustavi. Na stotih metrih se lahko ustaviš tudi do štirikrat in ko misliš, da ne bomo mogli pobrati nikogar več ugotoviš, da se vedno najde prostor za še kakšnega. Seveda pa morava omeniti, da sva za 25 km vožnje plažala samo 125 tolarjev na osebo. Sama pokrajina pa je res lepa… riževa polja, palme in lokalni ljudje s svojimi značilnimi klobuki, ki jih ščitijo pred žgočim soncem.
Piše: Irena Ola!
Še vedno sva v Jogji. Včeraj sva bila v Prambananu. Star hinduistični tempelj, ki ti ob prvem pogledu nanj vzame dih. Drugače pa več velikih kupov oblikovanih skal, med katerimi kolovratijo zoprni prodajalci šare, coca cole itd. in študenti, ki so na “english coursih” in tako turiste izkoriščajo za nekakšne govorne vaje. Prvič se ti zdi zanimivo, ko ti pa pristopi že kaksna tretja skupinica v 10 minutah z istimi vprašanji – ti pa to postane že zelo odveč. Drugače pa zelo lep tempelj. Kasneje smo bili še na nekem hribu od kjer naj bi bil lep sončni zahod, samo se nikomur ni zdel kaj preveč posebnega … vrhunec večera je pa bil Ramayana balet … dogajal se je v amfiteatru v neposredni bližini templja, od koder je bil zelo lep pogled na osvetljen tempelj. Sicer nisva ravno poznavalca na tem področju, vendar balet se nama je zdel vrhunski – tako da sta dve uri zelo hitro minili. Drugače pa balet opisuje zgodbo, katera je izklesana na templju.
Piše: Tomo Aloita!
No, že nekaj casa je od kar sva se zadnjič javila, bo pa zato sedaj malo več napisanega.
V ponedeljek smo se potem odpravili iz Bukkitingija v Padang (najprej sva bila presenečena, ker je bil promet veliko bolj umirjen kot na severu Sumatre) in nato iz Padanga z ladjo do Muare Siberut na otoku Siberut, ki je eden izmed otokov v otocju Mentawai Islands v Indijskem oceanu.
Piše: Irena Pozdravljeni!
Se opravičujeva, ker se toliko časa nisva nič oglasila, ker ali interneta ni bilo ali pa je bil zelo drag, na primer v hribih je bila minuta sto tolarjev, tukaj na zahodni strani Sumatre pa je cela ura 300 tolarjev. Še sva živa in zdrava , lemalo težav s prebavo imava, ampak nič hujšega.
Pozdrav!
Zabloda
No, včerajšnji night safari je bil katastrofa – tja sploh nisva prišla. In kje tiči razlog? Imava eno karto na kateri je zemljevid centra Singapurja in drugi od celotnega otoka, ki sta pa na najino žalost različnih meril (katero merilo je seveda ne piše).