Z gorskim kolesom na Slavnik
28.04.2009 ob 15:29Z Ireno sva se soboto ali dve nazaj odpravila proti Primorski, do Hrpelj natančneje, vasice pri Kozini, od kjer makadamska pot vodi vse do vrha Slavnika.

potovanja, gorsko kolesarjenje - MTB, šmorn, www
Z Ireno sva se soboto ali dve nazaj odpravila proti Primorski, do Hrpelj natančneje, vasice pri Kozini, od kjer makadamska pot vodi vse do vrha Slavnika.

Lani sem si na cilju malega maratona na 12. Ljubljanskem maratonu zadal cilj, da bom za letos več treniral, da noge ne bodo bolele, in, da bom tekel pod eno uro in pol. Cilj je bil uresničen le delno.

Tudi letos smo se z gorskokolesarsko druščino, tako kot že več let, zadnji vikend v septembru odpravili na gorsko kolesarsko etapno dirko v Poreč - Istra MTB Tartufi Tour - Parenzana. V primerjavi z lanskim letom, smo bili letos razočarani – zaradi slabše organizacije in rezultatov.

Z Ireno sva se danes iz Petrovega Brda odpravila na vrh Cerkljanskega hribovja, na Porezen. Jesen se je bohotila s svojim naborom barv, jasnina je očem omogočala čudovite poglede na Julijske Alpe in na Škofjeloško hribovje, najin um pa se je predvsem prezračil.

Ko se z Ireno odločava o destinaciji za en poldneven planinski izlet, se vedno težko upreva Ratitovcu. Danes dopoldne je bilo v Šk. Loki oblačno, polovico Selške doline je prav tako motila megla, Železniki pa so se že sončili. Ratitovec je bil obdan z jesenskimi barvami, s sončnimi žarki in množico planincev, ki so se odločili pametno ter se v hribe odpravili po sonce.

Po pretresljivem Jasenovcu smo se vrnili domov, ker je Irena imela razgovor za službo. Po enem dnevu doma sva jo mahnila nazaj mimo Zagreba do Slavonskega Broda in v Sarajevo, kjer sva šla na brezplačen koncert Joan Baez.

Že nekaj časa nazaj smo s sodelavci sedeli ob skodelici kave, ko je beseda nanesla na obletnico pobega ujetnikov iz koncentracijskega taborišča Jasenovac na Hrvaškem. »Tukaj se je pobijalo z »guštom«, z užitkom, na balkanski način, še nacisti so bili šokirani nad krutostjo ustašev v največjem koncentracijskem taborišču na svetu po prostoru, ki ga je obsegal,« tako nekako so šle besede enega bolj razgledanih sodelavcev. »Prvič slišimo za to,« se nas je oglasilo par mlajših, ki smo takoj zagledali osuple obraze starejših. Ta osuplost je nekako tudi vzrok, da smo se na poti iz Beograda domov ustavili v Jasenovcu.
